Slovenijo pretresa okrutno dejanje neznanca, ki je ustrelil mladega psa pasme čov čov, ta pa je pozneje poginil.

Okrutnež je v Radmožancih sredi vasi ob belem dnevu streljal z neznanim orožjem in zadel Bobija, ki je bil star šele dobri dve leti.

To se je zgodilo nedaleč stran od domovanja miroljubnega kosmatinca in štirinožni nesrečnež se je v hudih mukah zaradi strelne rane tudi vrnil k lastnici L. Ružič. To je bilo tudi njegovo zadnje dejanje, saj je kmalu zatem izdihnil. 

Bobija so imeli radi vsi 

Pretresena L. Ružič, ki še kar ne more verjeti, da se je kaj takšnega lahko dejansko zgodilo. Bobi ni bil nikoli privezan, saj je rad pohajkoval po vasi, ampak nikoli ni nikomur nič naredil. Bil je miroljuben in igriv, ljudi je imel rad, radi so ga imeli tudi vaški otroci, ki so ga vsakodnevno hodili crkljat, ko je počival na svoji stalni destinaciji pri križu ob cesti, pripoveduje.

Bobi je bil pes za tolažbo, saj ga je dobil partner L. Ružič ob izgubi hčerke, ker si je zmeraj želel imeti štirinožnega prijatelja. Sicer pa se je rad sprehajal v bližini svojega doma in lastniki so mu popolnoma zaupali.

»Včasih je štel promet v sosedovih cipresah,« pravi pretresena lastnica, ki meni, da lendavski policisti ne bi smeli imeti pretežkega dela z odkritjem storilca, saj glede na dejstva, prav veliko izbire ni. 

Bobijevo postajališče pri križu.

Zgoditi se je moralo nedaleč stran

Bil je čisto običajen popoldan, ko je prišlo do neljubega dogodka. L. Ružič je ravno spravljala drva v klet in ob tem imela Bobija ves čas na očeh. Ko je končala, ga je izpustila izpred oči le toliko, da je zaprla okno in se šla okrepčati.

»Minilo je okoli deset minut, nato sem mu hotela nesti hrano, ampak je že sedel pri garaži,« pravi in nadaljuje: »Nato sem zagledala odtis krvi na belih garažnih vratih in zajela me je panika.«

Upala je, da gre samo za nedolžno odrgnino, ampak temu ni bilo tako in s sosedom sta mu obvezala rano, da bi ustavila krvavenje in ga nemudoma odpeljala k veterinarju v Lendavo. Tam so mu nudili vso možno pomoč, a bilo je prepozno in Bobiju so pošle moči. 

L. Ružič pravi, da ni slišala nič, tudi nihče od sosedov naj ne bi slišal usodnega strela.

»Moralo se je pa to zgoditi v neposredni bližini, saj se ob takšni rani Bobi ne bi bil sposoben vrniti domov,« razlaga. 

Njegova zadnja fotografija pred incidentom.

Če je koga motil, zakaj ni tega rekel prej?

Zakaj bi nekdo hotel škoditi takšnemu bitju, se danes sprašuje marsikdo v Sloveniji. Tudi če komu ni ustrezalo, da se je Bobi prosto sprehajal po vasi in kdaj pa kdaj zamahnil tudi h kakšnemu sosedu, tako okrutno dejanje ni opravičljivo.

Lastnica je šokirana, saj so bili odnosi s sosedi zmeraj dobri in nihče ni nikoli rekel nič čez njenega psa. »To se je zgodilo brez vsakršnih opozoril, niti kakšnega konflikta med nami in sosedi ni bilo, zato je vse skupaj toliko bolj nerazumno,« pravi.

Orožje, ki je bilo uporabljeno, ni znano, domnevajo, da naj bi šlo za predelano risanico, torej lovsko orožje, ampak več bo znano po Bobijevi obdukciji.

L. Ružič ne želi nikogar vnaprej in brez dokazov obsojati, ampak čuti strah. »Včeraj pes, mogoče jutri jaz. Če je to njemu naredil, mislim, da je sposoben to narediti tudi meni,« pravi in se hkrati zahvaljuje za vso podporo ter upa, da bodo lendavski policisti našli storilca, ki jim je na tako okruten način vzel njihovega Bobija. 

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
puklasti miha (nepreverjen)

Jaz sem sposoben jesti piščanca. Ne pomeni, da bom začel jesti ljudi.

Starejše novice