FOTO: Smiljan Pušenjak
O spremembah Lenta skozi leta pričajo številne fotografije in razglednice, ki segajo vse v leto 1900. Prav o Lentu smo se pogovarjali z znanim mariborskim fotografom Smiljanom Pušenjakom, ki nam je povedal, kako doživlja ta košček Maribora.

Smiljan Pušenjak je 84-letni Mariborčan, po rodu iz Prlekije, ki se že vse svoje življenje ukvarja s fotografijo. Za časnik Večer je delal 22 let, po letu 1998, ko se je začela »slovenska pomlad«, je bil izvoljen za člana izvršnega sveta občine Maribor in postal minister za informiranje.

Častni član Foto kluba Maribor že 24 let izdaja koledarje z naslovom Maribor nekoč in danes. Ima bogato zbirko, v kateri je približno 3000 starih mariborskih razglednic. Leta 2012, ko je Maribor postal evropska prestolnica kulture, je prejel srebrni grb Maribora, in sicer za dosežke na področju kulture. Fotografija ga je, kot pravi, spremljala celo življenje kot ljubica. 

Pušenjak: Letošnji Festival Lent nekaj izgubil in nekaj pridobil

Prvi Festival Lent sega v leto 1986, ko je bil obnovljen stavbni fond ob Dravi. Pušenjak ima še danes zelo žive spomine na ta dogodek: »Spomnim se, da so dečki Narodnega doma Maribor po koncu festivala od veselja, da so uspešno zaključili prvi Festival Lent, oblečeni poskakali v Dravo. Vriskali so in se drli, ker jim je to uspelo.«

FOTO: Smiljan Pušenjak

Festival je letos zasijal že v svoji 27. ediciji, vendar ne na način kot leta poprej. Pojavila so se številna negativna mnenja in veliko razočaranje, saj ljudje niso videli tistega, kar so bili vajeni vseh 26 let do sedaj. Dravska promenada je veliko bolj samevala, ljudje so pogrešali stojnice in pravi utrip Lenta, kjer so se »gnetli« drug ob drugemu, kupovali sladkorne pene, kokice in suho robo.

Spet drugi so bili nad novo podobo festivala navdušeni, saj je reka Drava dobila svoj pravi pomen in ponoči zasijala v mesečini.

FOTO: Smiljan Pušenjak

»Festival Lent je osnova vsega dogajanja od kulturnega, dokumentarnega in zabavnega čez poletje. Festival je zdaj žal malo zašel v krizo, ampak sem prepričan, da se bo popravil. Novi župan misli dobro, hoče, da bi denar prišel od nekod, občina pa ga tudi nima. Tudi mi drugi, organizatorji pomembnega festivala Ezl ek nimamo denarja. Sem soorganizator in podpredsednik društva Ezl ek. V Mariboru nas je ogromno, ki smo se izkazali. Naše društvo je na primer prvo, ki je naredilo prvo Operno noč v Mestnem parku,« pove Pušenjak. 

Mestna občina Maribor razpisala natečaj za ureditev Lenta

Mestna občina Maribor je konec junija razpisala javni natečaj za ureditev območja Lenta in Dravske promenade v Mariboru. Gre za napovedano preureditev Lenta, za katero bi mariborska občina lahko dobila več kot sedem milijonov evropskih sredstev.

Eden izmed glavnih ciljev mariborskega župana Saše Arsenoviča je ureditev nabrežja Drave. Že pred meseci je razkril, da prejšnja predvidena rešitev, za katero je bilo že pridobljeno gradbeno dovoljenje, zaradi pretirane olesenitve ni dobra. Zato je mariborska občina  v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije razpisala javni natečaj za ureditev Lenta in Dravske promenade.

»Lent je najlepši del mesta, slikovit. Kdor koli je kaj slikovno izdal, ni mogel brez Lenta. Prva srednjeveška grafika prikazuje zelo lepo grafično narisan leseni most pred Lentom in zadaj celotno mesto s srednjeveškim obzidjem. Imamo štiri mestne stolpe, ki jih je to obzidje povezovalo, dva še zdaj stojita, to sta Vodni in Sodni stolp. Med njima pa je bil zgrajen srednjeveški zid oziroma obzidje. Ko so Turki prihajali v Maribor, niso mogli mimo tega dravskega mostu. Prehod čez Dravo, ki je bil na tem lesenem mostu, je bil podrt takrat, ko so Avstrijci zgradili državni most, to je bilo leta 1913. Lent slikovito prikaže tedanjo arhitekturo samega mesta, vhod v mesto, ki je bil v sredini,« pripoveduje Pušenjak. 

»Maribor najlepše mesto na svetu«

»Maribor je najlepše mesto na svetu zaradi naravnih lepot. Ima Dravo, Pohorje, in zelene gorice, ki segajo od Maribora do moje Prlekije. Tam, kjer je narava čudovita, so tudi ljudje drugačni. Tega v Evropi nima nihče. Kot mariborski svetnik sem predlagal, da se v Mariboru na mestu na Europarka zgradi rečno pristanišče, vendar so me zavrnili. Rečno pristanišče bi Dravo povezovalo z Mariborskim otokom. Drugod znajo reke bolj ceniti, saj po rekah poteka rečni promet in turizem. To bo še enkrat prišlo. Maribor bo iz industrijskega mesta slej kot prej preraslo v turistično mesto številka ena v Sloveniji,« še pristavi.

Fotografije in razglednice: Arhiv Smiljan Pušenjak

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice