Bomo tudi pri nas videli astronomske pojave, ki jih napovedujejo za leto 2018?

Da bo letošnje leto prav tako zanimivo, bo za nas izpričalo nebo. Zasledili smo astronomske pojave, ki bodo razsvetlili nebo leta 2018, ker pa nas je zanimalo, kako bo to videti pri nas, smo se obrnili na dr. Igorja Žiberno, profesorja in predsednika astronomskega društva Orion.

Takoj nas je opozoril, da pri tem odigra ključno vlogo geografska dolžina in »marsikateri pojavi, ki so vidni ponoči, pri nas večkrat niso vidni, ker se zgodijo takrat, ko je noč čisto na drugi strani Zemlje«.

Zakaj v sredo nismo videli Luninega mrka?

Tako smo bili tudi v sredo, 31. januarja, priča povečani Luni, ki je bila v perigeju, točki, ko je bila najbližje Zemlji in zaradi tega nam je bila videti večja in svetlejša.

Žiberna pa pojasnjuje, da Sončevi in Lunini mrki niso povsod vidni, tako je bilo tudi v sredo. »Pri nas je luna vzšla nad matematičnim obzorjem, ob 18. uri in 4 minute, medtem ko se je zadnja faza mrka končala malce pred tem. Malo preveč zahodno smo bili. Dostikrat imamo srečo, da smo še v tistem pasu, da lahko Sončev in Lunin mrk opazujemo, ampak vsi, ki so vidni Zemlji, ni nujno, da so vidni tudi pri nas. Lani smo imeli tako situacijo, ko je popolni Sončev mrk, ki so ga kot popolnega lahko opazovali v Severni Ameriki, bil tak, da se je končal, ko je sonce pri nas zahajalo. Tam na jugozahodu Portugalske ali Irskem so še lahko opazovali tiste zadnje faze – a ne kot popolnega, pač pa kot delni Sončev mrk, v Italiji ali srednjem Sredozemlju ali pa kje v vzhodni Evropi pa ni bilo variante, saj je bilo sonce prenizko oziroma ni bilo nad obzorjem,« je pojasnil.

Astronomsko društvo Orion: Nebo nad Mariborom

15. februarja pa še Sončev mrk

»Statistično vzeto pa je res, da se vsako leto pojavita vsaj dva Sončeva ali dva Lunina mrka, zanimivo pa je, da Sončevi in Lunini mrki nastopajo v paru. Običajno če je nastopil na nek dan Lunin mrk, je zelo verjetno – ali 14 dni pred tem ali 14 dni po tem –  viden nekje na Zemlji tudi Sončev mrk. To pravilo pa nastopa čisto preprosto zato, ker Luna ne kroži v popolnoma enaki ravnini okoli Zemlje, kot Zemlja kroži okoli Sonca. Ravnina Lunine orbite je za dobrih 5 stopinj in 12 ločnih minut nagnjena na ekliptično ravnino oziroma to, po kateri Zemlja kroži okoli Sonca. Če bi bili ti dve ravnini poravnani, torej popolnoma enaki, potem bi dejansko lahko vsakih 14 dni opazovali Sončev in Lunin mrk. Ob vsaki polni luni bi imeli popolni Lunin mrk, ob vsakem mlaju pa bi imeli ali delni ali pa popolni Sončev mrk nekje na Zemlji. Ta razlika, teh dobrih pet stopinj je to, kar dela Lunine in Sončeve mrke nekoliko redkejše.«

Ob tem velja omeniti, da popolni Lunin mrk nastopi le ob polni luni, delni ali popolni Sončev pa le ob mlaju. Ta pogoj za nastop ali enega ali drugega mrka pa je, da se luna takrat, ko je v ščipu ali mlaju, nahaja hkrati v ravnini Zemljine orbite ali pa zelo blizu te ravnine – nekaj ločnih minut stran. In tako bo čez 14 dni Luna še vedno blizu Zemljine orbite, zato so dobri pogoji, da nastopi tudi Sončev mrk.

»To je neko pravilo. A ni nujno, da bo na vsaki lokaciji vsi ti mrki vidni. Odvisno je od tega, ali je ta objekt nad obzorjem,« opozarja predsednik astronomskega društva Orion.

Zakaj modra Luna?

Gre zgolj za izraz za drugo polno luno v mesecu, čemu tak izraz, se ne ve točno, a ne gre za barvni odtenek. Modra luna je takrat, ko je v istem mesecu dvakrat polna luna, kot je bila v januarju in kot bo marca, gre za časovni interval 29,5 dni. Med mrkom se lahko obarva tudi rdeče, zato zveza krvava ali rdeča Luna.

Meteorskih rojev kar do 50 na leto ...

Z vidnostjo pogojeni pa so tudi meteorski roji. Četudi smo zasledili nekaj raznovrstnih, nas je sogovorec opozoril, da jih je na leto lahko kar do 50, vendar pa smo navadno pozorni le na tistega v avgustu, ki je najmočnejši – roj Perzeidov. Gre za nebesni pojav, kjer iz točke, imenovane radiant, navidezno izvira večje število meteorjev. Glede na ozvezdje, v katerem se pojavijo oziroma se nahaja radiant.  

Izven mesta in daleč od svetlobnega onesnaženja

»Menim, da bo zanimivih kar nekaj drugih pojavov. Nekateri kometi se obetajo, ki bodo precej blizu temu, da bodo vidni s prostimi očmi, vsekakor pa z daljnogledom,« je povedal predsednik Oriona in dodal, da se bodo odvila tudi nekatera bližnja srečanja planetov. Kot se je zgodilo v preteklem decembru, ko sta bila Jupiter in Mars v jutranjem času videti skoraj poravnana, le 0,3 stopinje narazen. Tako Žiberna opozarja, da je takšne pojave najboljše opazovati izven mesta, kjer je manj svetlobnega onesnaženja, nebo pa dovolj odprto, da dodobra doživimo nebesni pojav.

A velikokrat ne moremo predvidevati in napovedati …

»Dostikrat se je zgodilo, da je iznenada sij kakega kometa močno narasel in še danes mogoče ne vemo, zakaj točno,« pojasnjuje Žiberna in opisuje med drugim tudi izkušnjo, ko je pred desetletjem med večerno rekreacijo na nebu uzrl nekaj nepričakovanega. Doma je preveril in ugotovil, da je bilo na nebu res »nekaj preveč«, saj je nekaj ur pred tem izbruhnil komet, ki je bil viden še nekaj tednov – praktično s prostim očesom. Takšne komete smo imeli tudi nekaj let nazaj, ko jih je bilo v enem letu videti tako kar pet.

»Tisto pa je bilo res leto kometov. Tako da vsega ne moremo napovedati naprej, kako se bo razvijalo. Lahko se v kometu začnejo dogajati čudne zadeve, ki povečajo sij, zato običajno take stvari kar sproti obveščamo.«

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice