Slabost, bruhanje, tresavica – v redkih primerih celo ohromitve, depresija ali smrt – vse to le zaradi majhne pršice, nič večje od štirih milimetrov.

S pomladjo se prebujajo tudi klopi, ki nam prinašajo povečano nevarnost okužbe z boleznimi, kot je klopni meningoencefalitis. Ta lahko resno ogrozi naše zdravje, v Sloveniji pa smo ji še posebej izpostavljeni, saj se glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvrščamo v sam vrh evropskih držav.

Svojo izkušnjo je z nami delila bralka, ki jo je bolezen na posteljo prikovala za dobre štiri mesece.

Vnetje, ki lahko pusti trajne posledice

Pri klopnem meningoencefalitisu gre pravzaprav za resno virusno vnetje možganskih ovojnic.

Prva faza bolezni se začne približno teden dni po vbodu klopa s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Sledi krajše izboljšanje, preden v drugi fazi nastopijo visoka telesna temperatura, močan glavobol, slabost, bruhanje, tresenje rok in jezika, včasih tudi motnje zavesti. 

V veliki večini primerov je zato potrebna hospitalizacija. Do deset odstotkov bolnikov utrpi ohromitve, približno odstotek obolelih pa umre. Bolezen lahko pusti celo trajne posledice, med drugim zmanjšano sposobnost koncentracije, depresijo ali motnje razpoloženja. 

Naša sogovornica, ki je zaradi bolezni bila hospitalizirana slabe tri tedne, je na srečo povsem okrevala, a se izkušnje še vedno spominja z grozo.

Napačna diagnoza

Kot pojasnjuje, so se bolezenski znaki začeli s slabim počutjem, z visoko vročino in močnim glavobolom, ki nista popustila niti po zaužitju tablete.

Ob prvem obisku zdravnika bolezen ni bila prepoznana in z antibiotikom so začeli zdraviti domnevno vnetje sinusov. Počutje se je medtem slabšalo, telo je slabelo, pojavila sta se tudi slabost in bruhanje.

Ob vnovičnem pregledu je le bila izdana napotnica za specialista. Na infekcijskem oddelku je bolnica nemudoma bila sprejeta in opravila punkcijo. 

»Začeli so me zdraviti, dodajali so zdravila intravenozno, ponovili punkcijo, vročina in bolečina v glavi pa kar nista popustili. Slabost je postala stalnica, saj jo je izzval vsak dvig glave oziroma normalno vstajanje. Vsakodnevna skrb zase je tako postala nemogoča in že samo umivanje ni minilo brez vmesnega bruhanja ter iskanja opore.«

Najtežje je ob sebi videti svoje najdražje, zaskrbljene in v strahu, pojasnjuje, saj se vnetje v redkih primerih lahko konča tudi s smrtnim izidom. 

»Občutek, ko ne moreš poskrbeti zase ni prijeten. Težko prosiš za pomoč, vedno znova ti je nerodno, in ker je stanje trajalo relativno dolgo, se sprašuješ, ali bo sploh še kdaj vse v redu.«

Toda z odhodom iz bolnišnice se je pravo okrevanje šele začelo in dolgi tedni so med drugim bili zaznamovani s pomanjkanjem apetita, izgubo okusa ter nenehno odvisnostjo od družine.

Na srečo so nevrološki pregledi po zaključenem zdravljenju pokazali, da hujših posledic bolezen ni pustila, vendar pa se naša sogovornica še danes izogiba močnemu soncu.

Cepite se!

Najzanesljivejša zaščita proti bolezni je seveda cepljenje, vendar pa se na Štajerskem za to možnost odloči malo ljudi. Za cepljenje se lahko odločimo pri osebnemu zdravniku ali v ambulanti Območne enote Maribor NIJZ.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice