»Z velikim veseljem vam sporočam, da je Maribor od danes uradno območje brez okužbe covid-19,« je konec prejšnjega meseca, natančneje 28. maja, na družbenem omrežju Facebook zapisal župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič.

Kot je takrat zatrdil Arsenovič, je minilo 28 dni, ko med prebivalci Maribora ni bilo potrjene nove okužbe z virusom SARS-CoV-2. »Zadnjo smo ugotovili v četrtek, 30. aprila. Obdobje 28-ih dni predstavlja dvakratno inkubacijsko dobo tega novega virusa. Če v tem času ni novih primerov, to po zdravstveni definiciji pomeni, da je to območje brez okužbe,« je zapisal in za konec čestital vsem občanom Maribora.

Arsenovič pa sedaj kljub novim potrjenim okužbam v Mariboru poudarja, da smo »tekmo ohranjanja življenj večkrat zmagali, kar kažejo tudi rezultati«. Tako je bilo na mariborskih vstopnih točkah izvedenih 4347 testiranj in 123 samoplačniških testiranj, od tega je bilo potrjenih okoli 103 okužb.

Mestno občino Maribor kot tudi ostale slovenske občine, sedaj po preklicu epidemije čaka težko obdobje. Tako se je v času epidemije Mestna občina Maribor zadolžila za več kot 600 tisoč evrov, kjer pa se zadolžitve ne ustavljajo in bodo prisotne še v prihajajočih mesecih, dodaja Arsenovič.

Kljub temu pa v Mariboru nadaljujejo z izvajanjem številnih projektov, med drugim prenavljanjem občinskih vrtcev, urejanjem dravske promenade, obnovitvijo Sodnega in Vodnega stolpa, gradnjo brvi, ki bo povezala levi in desni breg Drave in tudi sanacijo mestne razsvetljave.

Spomnimo ...

12. marca je Vlada Republike Slovenije razglasila epidemijo koronavirusne bolezni. V Mestni občini Maribor so se strokovne službe na temo pričakovane razglasitve epidemije sestale 26. februarja. Takrat so sprejele prva interna navodila in priporočila za zmanjševanje možnosti prenosa okužbe.

Skladno s stopnjevanjem pripravljenosti na državni ravni so tudi v Mestni občini Maribor začeli aktivnosti za obvladovanje širjenja okužbe. Saša Arsenovič je dan pred razglašeno epidemijo imenoval Svet za obvladovanje širjenja okužbe. Dva dni po razglasitvi epidemije, 14. februarja, je župan odredil zaprtje gostinskih lokalov, 15. februarja pa je bil na področju Mestne občine Maribor ustavljen potniški promet.

Nas čaka še smrtonosnejši drugi val?

Na Mestni občini Maribor se je sestal Svet za obvladovanje širjenja Covid-19, ki ga sestavljajo različni deležniki. Predstavniki posameznih organizacij in služb so predstavili njihovo delovanje in aktivnosti v času epidemije in ocenili, kako je Maribor pripravljen na morebitno ponovitev epidemije.

Direktor Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor Jernej Završnik je ocenil, da je bilo delo zdravstvenih delavcev na področju Maribora zelo uspešno. Prav tako poudarja, da lahko še naprej pričakujemo posamezne nove okužbe s koronavirusom, tudi po preklicu epidemije.

Završnik in tudi mnogi zdravstveni delavci se sedaj sprašujejo, kako naprej. Kot pravi, obstaja model izhoda iz epidemije, tako, če bi še štiri tedne vztrajali s karanteno in strogimi ukrepi, bi bila epidemiološka slika Slovenije še ugodnejša. Zato sedaj prihajamo v drugo fazo epidemije, ko se moramo naučiti sobivati z njo.

»Prvi del smo dobro oddelali, bojimo se, kako bo naprej,« izpostavlja Završnik in dodaja, da se pri napovedih obračajo v preteklost, v že znane izbruhe epidemije azijske in španske gripe, kjer se je izkazalo, da je pomembno zajeziti drugi val okužb, saj se je v obeh primerih prav drugi val izkazal za veliko smrtonosnejšega.

Kljub temu pa gre pri koronavirusu za drugačnega povzročitelja, tako je epidemija koronavirusa še najbolj podobna epidemiji bolezni SARS, ki se je pojavila leta 2003. Završnik tako razlaga, da je takratna epidemija trajala od 6 do 8 mesecev, kjer pa se ni izkazala potencialna nevarnost drugega vala, zato upa, da se bo podobno izkazalo tudi ob tokratni epidemiji.

V Mariboru razdelili 5400 brezplačnih obrokov

Na drugi strani je Neva Pipan, predstavnica Mestne občine Maribor, predstavila humanitarni aspekt dejavnosti, ki jih je Mestna občina Maribor izvajala v času epidemije. Pri tem je izpostavila ustanovitev humanitarne komisije, ki so jo sestavljali različni predstavniki, med drugim Center za socialno delo Maribor, Rdeči križ Maribor kot tudi Nadškofijska Karitas Maribor.

V tem času so skušali skupaj poskrbeti za posameznike, ki so v času epidemije potrebovali nujno pomoč skupnosti. Tako so do konca epidemije dnevno oskrbeli s toplimi obroki 140 otrok iz socialno ogroženih družin. Skupno so do danes razdelili 5400 obrokov, od katerih so jih 540 namenili starejšim.

Rdeči križ Maribor in Nadškofijska Karitas Maribor sta v času epidemije delila tudi tako imenovane ‘covid prehranske pakete’. Do danes so jih razdelili 207, njihova skupna vrednost pa je okoli 6000 evrov.

Zaradi pozitivnih vidikov, ki so jih humanitarne dejavnosti prinesle prebivalcem Mestne občine Maribor, so s sklepom in odobritvijo župana sprejeli, da bodo z aktivnostmi humanitarne komisije nadaljevali tudi po koncu epidemije.

S spleta

Komentarji (3)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Default (nepreverjen)

Kaj bo toti grdi uvozeni cetnik razglaseval

Pujs6 (nepreverjen)

Župan je rojen v Mariboru. Sicer so pa predniki od vsakega izmed nas od nekod. Kaj ste sploh želeli s tem sporočiti?

In reply to by Default (nepreverjen)

Hojs (nepreverjen)

"Default", tvoje frustracije, pomanjkanje kulture in izobrazbe izživljaj kje drugje. Predlagam naravo in kak šport :D

In reply to by Default (nepreverjen)

Starejše novice