V Mariboru trenutno sameva ogromno zapuščenih, a sicer čudovitih stavb, ki le vidno kazijo podobo mesta.

V Mariboru je toliko zapušenih, propadajočih stavb, da bi jih lahko prešteli na prste ne dveh, pač pa kakih desetih rok. Zbrali smo nekaj tovrstnih stavb, ki jih ovija mrena skrivnostnosti, in nekaj drugih, ki so zaradi sumljivih poslov obstale na mrtvi točki.

Veličasten grad, ki žalostno sameva

V 12. stoletju je bil v okolici Maribora, natančneje v občini Ruše v bližini Selnice ob Dravi, zgrajen veličasten Viltuški grad. Njegov zadnji lastnik je bil leta 1927 Peter Magerl, ki je grad zapustil svojima vnukinjama. Grad sta si lastili vse do 1943, ko je njegove prostore zasedel nemški gestapo. Po drugi svetovni vojni je bil grad nacionaliziran. Zatem so tukaj namestili vojne invalide in bojne pilote JLA, med leti 1950 in 1988 pa je bil grad sedež Doma upokojencev Danice Vogrinec. Danes grad sameva in žalostno propada.

Zgradba, ki jo je nemogoče prodati

Precej bolj suhoparno zgodovino ima velika stavba na Ulici Kneza Koclja nasproti Narodnega doma oziroma zavoda Kibla. Stavba brez fasade in oken ter z že zarjavelimi železnimi gradniki že šest let žalostno sameva, do pred kratkim pa je bila celo brez zaščitne ograje. Zgradba je danes kljub ograji stalno pribežališče brezdomcev in odvisnikov od drog, ljudje tukaj tudi večkrat popivajo. Slednje lahko potrdijo tudi zaposleni v Kibli preko ceste. Obstajal je celo sum, da bi lahko bili sosednji nepridipravi odgovorni že večkratne vlome v prostore Kible, ki so se po dodatnih varnostnih ukrepih prenehali. Stavbo že več let stečajna upraviteljica skuša zaman prodati, lastnika sta namreč dva: MTB in TIMA Holding. Poleg tega pa je obtežena pod hipoteko kar sedmih milijonov evrov.

Bivša MAXINA ne najde kupca

Na Tržaški cesti je že pred leti svoja vrata zaprla nekdanja MAXINA, prostor, ki se razteza na kar 13.000 kvadratnih metrih. Nazadnje je bil za odkup prostora zainteresiran kitajski kupec, ki pa je bil po ogledu vidno razočaran. Prav tako je bil ogorčen nad zakonskimi roki za pridobivanje dovoljenj. 

Bivši MERKUR Mojster bi morda kupila le muslimanska skupnost

Tudi na Teznem lahko slišimo podobno zgodbo. Bivši MERKUR Mojster na Trebušakovi ulici že več let vidno propada. Zgradbo, ki se razteza na 4720 kvadratnih metrih, stečajna upraviteljica želi prodati za 3,4 milijone evrov, medtem ko je realna cena po ocenah Gursa vredna precej manj, in sicer manj kot 2 milijona evrov. Potencialni kupec bi lahko bila muslimanska skupnost. 

Zapori za Europarkom – žalostna slika realnosti

Zloglasni zapori za Europarkom sicer izgledajo osamljeni in strašljivi, a vsekakor niso prazni. V njih se že leta zbirajo narkomani in brezdomci, o čemer pričajo tudi številne vzmetnice in igle. Temačen kraj je bil pred kratkim zaznamovan z grozodejstvom, ki je še bolj zapečatilo njegov zloglasen sloves. Tukaj se je namreč pred dnevi zgodil umor, ko je en brezdomec med spanjem do smrti zabodel drugega. In zakaj ta stavba, ki vizualno in moralno kazi podobo mesta, še stoji? Po besedah župana Maribora Andreja Fištravca naj bi bil objekt služil kot poligon za vadbo gasilcev. Kako je to v precej nasmetenih prostorih, polnih človeških fekalij, sploh mogoče, pa seveda ni jasno. 

Mariborske zgodbe o uspehu

Maribor pa se vseeno lahko pohvali z nekaterimi nekdaj zapuščenimi, danes pa odlično izrabljenimi stavbami. V zadnjih letih namreč občina in država financirata nekatere stavbe, ki si jih lastita. To je denimo imenitna vojaška kadetnica, ki je bila že nekajkrat prenovljena, pa Vetrinjski dvor, v katerem so stalne prireditve; omenimo lahko še Minoritski samostan in občasno tudi Stolp 3 – majhno stavbo na Šentiljski, kjer se v okviru underground glasbene scene uprizarjajo glasbeni večeri. Ne pozabimo tudi na SKB stavbo v centru mesta, ki bo kaj kmalu po vsej verjetnosti postala nov dom Mariborske knjižnice

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice