Analiza športnega prostora je pokazala, da imajo mariborski osnovnošolci najslabše pogoje šolanja.

Kljub občutnem povečanju in promoviranju športne aktivnosti je v Sloveniji gibalna neaktivnost še vedno eden od pomembnih javnozdravstvenih problemov. Zaradi vedno večjega sedečega načina življenja je športna dejavnost zelo pomembna, predvsem pri otrocih.

Toda mariborski športni objekti ne nudijo najustreznejših pogojev za dovolj kvalitetno telesno aktivnost. Analiza šolskega športnega prostora je namreč pokazala, da ima Maribor poleg glavnega mesta najslabše pogoje – skoraj trikrat manjši obseg vadbenih površin na učenca.

»30 odstotkov pouka športne vzgoje se sploh ne vrši«

Po obsegu pokritih športnih površin v osnovnošolskem prostoru med slovenskimi mestnimi občinami izstopa Murska Sobota. Mesto ima namreč najboljše pogoje za osnovnošolsko populacijo. Prav tako ima dobre pogoje Ptuj.

Da ima Maribor težavo s telovadnimi prostori, potrjuje tudi ravnatelj Osnovne šole Martina Konšaka Maribor, Damir Orehovec. Pravi, da so sicer dočakali obnovo šolske telovadnice, a je ta premajhna za vse učence. Na šoli je po besedah Orehovca trenutno 393 učencev.

»Zaradi tega stanja telovadnice se 30 odstotkov pouka športne vzgoje sploh ne vrši. Prav tako z učenci zato ne moremo izvajati nobenih projektov zdravega sloga življenja,« za Mariborinfo razlaga ravnatelj šole.

Po analizi sodeč ima glede na poseljenost Maribor skupno 58 šolskih dvoran, Murska Sobota pa kar 22.

20 odstotkov slovenskih otrok ima prekomerno težo

Tudi v srednješolskem prostoru gre za podobno slabo stanje telovadnic. Okolja, kjer imajo največji obseg vadbenih površin, imajo praviloma tudi najnovejše športne objekte.

V analizi športnega prostora predpostavljajo, da je v tistih regijah, kjer je komercialni šport dosegel visoko stopnjo razvoja, obseg pokritih šolskih športnih prostorov bistveno manjši, kot v drugih regijah.

Eden od vzrok za nesorazmerja je tudi v kriterijih spodbujanja gradnje šol na državni ravni, kjer je dolga leta veljalo načelo, da občine v okviru šolstva s šibko finančno močjo lahko za sofinanciranje izgradnje šole, s tem pa tudi šolskih športnih objektov, prejmejo tudi 90 odstotkov državne pomoči in same prispevajo zelo majhen delež.

Najbogatejše občine pa so lahko za gradnjo in obnovo šol ter šolskih športnih objektov prejele finančno pomoč v deležu največ 10 odstotkov od vrednosti objekta.

Analiza je tudi pokazala, da v nekaterih občinah, predvsem v Mariboru, razen zelo redkih izjem država in mestna občina nista sodelovali, skupaj zasnovali, gradili in finančno realizirali pri postavitvi racionalnih šolskih športnih objektov.

Kljub izboljšanju stanja v zadnjem času je še vedno 20 odstotkov slovenskih otrok s prekomerno telesno težo.

55 tisoč evrov za obnovo telovadnice

Projekt HUDO dobra TELOvadnica se ukvarja ravno s problemom telovadnic v slovenskem prostoru. Tista osnovna ali srednja šola, ki bo posnela najbolj všečen gibalni video in ki pouk telesne vzgoje izvaja v dotrajanih prostorih, se bo lahko potegovala za 55 tisoč evrov. Sklad bo namenjen obnovi telovadnice.

Foto: Osnovna šola Martina Konšaka, Facebook stran

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice