Sončni zahod v vinogradu (vir: Mojca Šumandl, 2020).
Praznik vina je pred vrati. Do lanskega martinovanja je veljalo, da lahko praznujemo na prostem, v vinski kleti ali restavraciji in se s prijatelji poklonimo novemu letniku, vsem dobrotam narave.

Letošnje martinovanje pa bo prvič v zgodovini potekalo drugače. Edina dovoljena možnost, ki jo lahko izberemo je martinovanje doma z družino. Letos ne bo živahnega rajanja na Štajerskem, na mariborskem Trgu Leona Štuklja, ob dobro znanem času 11 minut čez 11. uro.

Že stari Grki so se po obiranju grozdja poklonili Bakhu, bogu vina, z različnimi festivali, ki so sicer imeli različne kulturno umetniške programe, a so se praviloma hitro prelevili v vsesplošno popivanje. Podobne navade so z veseljem kasneje prevzeli Rimljani in za njimi, sicer v milejši obliki, še krščanska cerkev. V naše kraje je praznovanje godu svetega Martina prispelo iz nemških dežel. Sosedje so se zbrali v vinski kleti, poskusili mlado vino in izmenjali mnenja o letini. Martinovanje ali martinovo je praznik, posvečen novemu vinu. Po starih šegah se takrat mošt spremeni v vino, simbolično pa to pomeni zaključek vinogradnikovega truda. 

Praznik Sv. Martina,  skromnega svetnika, ki je svoj plašč nesebično poklonil beraču, slavimo na različne načine. V Sloveniji, na Hrvaškem, Portugalskem in Češkem praznujejo martinovanje kot praznik vina. Drugod po Evropi praznovanje poteka s sprevodi, procesijami, kresovi, pojedine in nastopi otrok. Kresovi ponekod gorijo že teden dni pred martinovanjem, na dan sv. Martina pa jih zakurijo v Nemčiji in na Portugalskem. 

Za Martina dobro vemo, da se je rodil oktobra 316 v današnjem Szomathelyju oziroma slovensko Sombotelu na sosednjem Madžarskem, umrl pa je leta 397 v francoskem mestu Tours. Čeprav se je Martin rodil na sosednjem Madžarskem, pa je čaščenje po njegovi smrti prišlo v naše kraje verjetno pod frankovskimi vplivi in se je razširilo med 7. in 10. stoletjem. Prav to seveda tudi pojasnjuje, ne najbolj enakomerno, razporeditev tega praznovanja po slovenskem prostoru.

Splošno popularnost je martinovanje doseglo šele v zadnjih dvajsetih letih in lahko rečemo, da je danes med najbolj priljubljenimi prazniki. V Sloveniji imamo tri vinorodne dežele, ki so razdeljene na devet vinorodnih okolišev. V njih je 15.839 hektarjev vinogradov. Obdeluje jih 30.210 vinogradnikov, ki letno pridelajo skoraj 626.000 hektolitrov vina.

Vir: Statistični urad Republike Slovenije
Vinograd (vir: Mojca Šumandl, 2020).

Martinove dobrote

Martinova miza je bogato obložena. Za martinovo so značilne jedi, ki niso izbrane po naključju; vsaka ima svoj pomen in namen. Za praznike so nekoč postregli jedi, ki v vsakdanjem življenju niso bile običajne, niti ob nedeljah. Postregli so dobrote, ki so jih hranili za izjemne priložnosti. Za martinovo je značilna perutnina, še posebno gosi in race, vendar so ljudje pripravili tudi drugo perutnino, pač tisto, kar so imeli.

Najbolj značilna jed ob martinovem je pečena gos ali raca, nadevana s kostanji oziroma jabolki (lahko tudi s kutinami), ki je postrežena z mlinci in rdečim zeljem in sladke priloge, narejene iz jabolka, sliv, kostanja. Na ta dan se poskuša veliko mladega vina in poraja se vprašanje katere kozarce izbrati. Najpreprosteje je izbrati univerzalne kozarce, iz tankega stekla, s pecljem, ki je tako visok, da ga lahko primemo.

Vino je kosilu in večerji kot dragulj prstanu. Pravilno izbrano vino, pravšnja količina ob pravi priložnosti, v pravem kozarcu in pri najprimernejši temperaturi, je odraz kulturnega uživanja vina. Vino ob pravi temperaturi razvije kakovostne značilnosti. V splošnem naj bodo bela, mlada vina postrežena hladnejša kot rdeča, suha, bogata vina. Vina ne smemo premočno in prehitro ohladiti, kakor tudi ne naglo segreti.

Pravilno združevanje jedi in vin zahteva poznavanje vin in jedi. Za osnovo so nam lahko nekatera priporočila enologov in gastronomov. Vino naj pravilno dopolnjuje okus jedi in ustvarja harmonijo.

SLASTNO MARTINOVO KOSILO OB KOZARCU DOBREGA VINA PO RECEPTU Izobraževalnega centra PIRAMIDA

  • JEDILNIK

Ljudje smo različni, imamo različne okuse, kljub temu pa veljajo nekatere zakonitosti druženja vin z jedmi.

Praviloma glavni jedi ustreza suho ali polsuho vino, sladka vina pa uživamo samostojno ali kot dodatek sladici.

Izberite vino, ki je dobro in vam je sicer všeč. S slabim vinom ne morete ustvariti harmonije z jedjo. Če je vino, ki ste ga izbrali ob predjedi ali glavni jedi, suho, ste v 80 odstotkih zadeli.

Vinske lunice

Sestavine: 

  • 125 gramov masla
  • 100 gramov modre frankinje
  • dve jajci
  • 170 gramov rjavega sladkorja
  • 210 gramov ajdove moke
  • 20 gramov vinskega kamna
  • 150 gramov čokolade

Postopek izdelave:

Ločimo jajčne rumenjake od beljakov. Rumenjake stepemo s sladkorjem. Dodamo vino in zmehčano maslo. Dodamo presejano moko z vinskim kamnom in kakavom, na koncu dodamo beljakov sneg. Pečemo 25 minut na 180 stopinj Celzija.

Preliv:

540 gramov sladkorja v prahu (dobro presejanega)
150 gramov vina modra frankinja.

Priprava preliva:

Dobro premešamo vino in sladkor in ju prelijemo čez topel biskvit. Z modelčkom izrežemo obliko lunic, ki je bila izbrana zaradi ekonomičnosti, da nam ne ostane odpada.

Dekoracija:

100 gramov surovega marcipana
30 gramod redukcije vina modre frankinje

Priprava dekoracije:

Vino povremo, tako da ostane samo še barvilo, s katerim nato obarvamo marcipan. Iz obarvanega marcipana izdelamo dekoracijo v obliki grozdja. 

Vinske lunice (foto: Hozjan, S., IC Piramida, 2016).

Tudi v času korone vljudno vabljeni, da obiščete našo prodajalno Ajda & Karamela. Z vami smo vsak delavnik med 7.30 in 15. uro. Postrežemo vam s svežimi pekovskimi, slaščičarskimi in mesnimi izdelki. Prav tako pa ponujamo tudi sveže pripravljene sendviče in napitke 'to go'. 

Vljudno vabljeni, da nas obiščete. 

Prispevek sta pripravili Zdenka Masten, univ. dipl. inž. živ. tehnol. in dr. Tina Perko, univ. dipl. inž. živ. tehnol., Izobraževalni center Piramida, Park mladih 3, Maribor

S spleta

Komentarji (0)

Log in or register to post comments

Starejše novice