Tako naj bi bil videti vzhodni portal oziroma uvoz v predor pod mestom. A mestna občina bo proučila še ostale možnosti ...
Mestna občina Maribor je zaradi problematike prometa v središču mesta naročila študijo izvedljivosti, ki je, ob upoštevanju določenih pogojev gradnje, potrdila možnost umestitve predora pod staro mestno jedro.

Mestna občina Maribor v skladu s celostno prometno strategijo, ki je bila sprejeta že leta 2015 in temelji na zapiranju strogega mestnega jedra za promet, načrtuje prometne rešitve, ki bodo omogočale čim ustreznejšo mobilnost na levem bregu reke Drave v smereh vzhod - zahod in sever - jug.

Celostna prometna strategija z osnovnim vodilom prostorskega načrtovanja določa večjo prometno varnost, manj hrupa, izpušnih plinov in rabe površin zaradi prometa, reducira dominantno vlogo avtomobilov na ulicah, prostorsko integrira ceste, upošteva tudi zahteve pešcev, kolesarjev in ne samo motornega prometa ter temelji na mobilnosti in dostopnosti vseh akterjev v prometu. 

Cilj celostne prometne strategije je tudi postopno umikanje motoriziranega prometa iz mestnega jedra in urejanje javnih površin namenjenih pešcem in kolesarjem. 

V skladu z reševanjem problematike prometa v starem mestnem jedru je mariborska občina pri podjetju IRGO Consulting naročila študijo izvedljivosti umeščanja predora pod strogim centrom mesta.

Predor bi potekal pod Slovensko ulico od križišča Gosposvetske in Vrbanske ceste na zahodu do križišča Titove ceste s Partizansko cesto in Prešernovo ulico na vzhodu v skupni dolžini 980 metrov.

Predor je v študiji umeščen v smeri vzhod – zahod in meri slab kilometer. Ob tem na občini poudarjajo, da je prostor umeščanja vzhodnega uvoza prepoznan kot zahteven, zato bo obravnavan posebej.

Iz tega razloga bo Mestna občina Maribor preučila tudi možnost podaljšanja predora v smeri vzhoda do Mlinske ulice in hitre ceste skozi Maribor

Opravljena študija določa tehnične pogoje za izvedbo predora, ki so razdeljeni na naslednja ključna področja:

  • priključevanje predora na obstoječo prometno strukturo

V študiji je bilo ugotovljeno, da je optimalna rešitev za zahodni obvoz v predor križišče Gosposvetske in Vrbanske ceste, za vzhodni uvoz v predor pa križišče Partizanske in Titove ceste. Predor je konkavne oblike z 10-odstotnim vzdolžnim naklonom na vstopno – izstopnih klančinah in 0,5 odstotkov naklona na ostalem delu trase. Najnižja točka predora je na koti 254 metra n. m. in se nahaja približno na polovici predora, kjer je prav tako predviden ubežni rov na površino. Predor je zasnovan za prometno hitrost 50 kilometrov na uro, pri čemer je privzeta hitrost 40 kilometrov na uro na vstopno – izstopnih klančinah.

Predvideno nadkritje predora se giblje od 4 do 9,5 metra.

  • urbanistično umeščanje portalnih območij predora

V urbanističnem smislu je mestni predor v prostor mogoče umestiti tako, da se zadovolji potreba po izvedbi povezovalne prometnice na osi vzhod – zahod skozi staro mestno jedro, kot je bilo to predvideno že v sprejeti celostni prometni strategiji Mestne občine Maribor leta 2015. 

  • arhitekturno oblikovanje vidnih elementov vstopnih območij v predor (portalov)

V študiji je upoštevano, da so portalna območja oblikovno podrejena obstoječemu prostoru in objektom na način, da v veduti ne izstopajo, prav tako pa oblikovno ne konkurirajo obstoječim objektom. Vidni elementi so načrtovani in oblikovani na način, da izpolnjujejo funkcionalne in varnostne zahteve, obenem pa imajo svoj arhitekturni karakter, ki sobiva z obstoječo okoliško arhitekturo. 

Ob tem občina poudarja, da je prostor umeščanja vzhodnega uvoza, kjer je sedaj odprta veduta s strani Partizanske ceste proti Trgu svobode s silhueto Frančiškanske cerkve na levi strani, prepoznan kot posebno zahteven, zato bo obravnavan posebej - iz tega razloga bo Mestna občina Maribor preučila tudi možnost podaljšanja predora v smeri vzhoda do Mlinske ulice in hitre ceste skozi Maribor. 

Te predloge bo občina medsebojno vrednotila tudi s pomočjo strokovno kompetentne skupine recenzentov različnih področij.

Zahodni uvoz je v smislu funkcionalnosti umeščen neposredno v prostor na območju Gosposvetske ceste. Uvoz je oblikovan v povezavi z novim krožiščem na Vrbanski cesti in predstavlja dodano vrednost obstoječemu prometnemu režimu ter krajinski ureditvi na tem delu ceste. 

  • geološko – geomehanski in hidrogeološki pogoji gradnje predora (zaščita podzemne vode in vodnih virov)

Ocenjeno je, da so geološke razmere na območju predora dokaj homogene, tako da bi bilo predor mogoče v celoti izvesti v sloju prodnatih aluvialnih sedimentov, prav tako ga je mogoče v celoti izvesti v skladu z zahtevami veljavne Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja.

  • zagotavljanje varnosti v predoru

Na polovici razdalje predora pod križiščem Slovenske in Gledališke ulice bi bili združeni prostori za zbiralnik za odpadno vodo, zbiralnik in črpališče za dreniranje objekta, stopnišče in dvigalo za ubežno pot z izhodom na prosto, kjer bi bila pogonska centrala za napajanje predora. Zaradi izstopa na prosto in dostopanja do pogonske centrale bi objekt imel predvidoma tri podzemne etaže in bi segal pritlično nad obstoječi nivo terena. 

  • izvajanje izkopa in gradnje predora

Z vidika izvajanja izkopa in gradnje predora je kot optimalna prepoznana metoda NATM z uporabo tako imenovanega »jet groutinga« za izboljšanje zemljine. Ta metoda omogoča kontrolo stabilnosti izkopa in omejitev vplivov na okoliško zemljino. Gradnja predora ponuja tudi možnost učinkovite rabe geotermalne energije, saj bi predorska konstrukcija kot energetska geostruktura ob uporabi toplotne črpalke lahko služila za ogrevanje in ohlajanje stavb na površini ali v predoru, kar bi lahko občutno zmanjšalo njihove obratovalne stroške. 

Primer dobre izrabe geometralne energije za predor bi lahko predstavljalo segrevanje strmih vstopno-izstopnih klančin, s čimer bi bila zagotovljena dodatna varnost v prometu.

  • zaščita obstoječih objektov, temeljev in druge gospodarske javne infrastrukture

Za preprečitev poškodb okoliških objektov bi bili predvideni posebni ukrepi, in sicer izdelava zaščitnih pilotnih ali mikropilotnih sten, »jet grouting« slopov, kompenzacijsko injektiranje, ojačitev temeljev obstoječih objektov in tako dalje.

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Jure_Les (nepreverjen)

Super projekt, upam, da se ga čim prej začne realizirat.

Gnes (nepreverjen)

Vse lepo in prav, a se pozablja kaj stoji tunelu na poti. Tukaj sta vsaj podzemna garaza andreanuma (Alma Mater fakulteta) in kleti SNG Maribor, obe sta globoko okrog 15m. Vsekakor pametna resitev, a na omenjeni trasi tezko izvedljiva.

Starejše novice