Nacionalni inštitut za javno zdravje razkriva, da je bila v Mestni občini Maribor stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi višja od slovenskega povprečja. Mariborčani poročajo tudi o zelo hrupnem okolju.

Kako zdravi smo v Mariboru? Na ravni Slovenije v primerjavi s preteklim letom Nacionalni inštitut za javno zdravje opaža izboljšanje kazalnikov zdravja na več področjih, med drugim se je zmanjšal delež prekomerno prehranjenih otrok in delež poškodovanih v transportnih nezgodah, nekoliko se je povečala odzivnost v preventivni program ZORA, zmanjšalo se je število okužb s klopnim meningoencefalitisom. Zmanjšala se je tudi umrljivost, kar se odraža v povečanju deleža prebivalcev, starejših od 80 let.  

Kljub temu pa podatki še vedno kažejo zaskrbljujočo rabo alkohola med prebivalci Slovenije, saj se je povečal delež prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji in delež bolezni, pripisljivih alkoholu. Zanimivo. V Mestni občini Maribor je bil delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji nižji od slovenskega povprečja.

V štirih letih manj pretežkih otrok in več bolniških odsotnosti

V primerjavi z letom 2016, ko so bili objavljeni prvi podatki Zdravja v občini, se je delež prekomerno težkih otrok zmanjšal v 60 odstotkov občin. V 40 odstotkov občin se je ta delež sicer povečal, vendar na ravni celotne države opažajo zmanjšanje deleža prekomerno prehranjenih otrok. Telesni fitnes otrok v mariborski občini je bil blizu slovenskemu povprečju.

V 72 odstotkih slovenskih občin v primerjavi z letom 2016 opažajo tudi povečanje bolniške odsotnosti, ki se je v celi državi v povprečju zvišala iz 13,7 na 15,3 dni na zaposlenega prebivalca. Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je v Mestni občini Maribor trajala povprečno 12,3 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 15,3 dni. Najdaljše bolniške odsotnosti v Sloveniji imajo v Črni na Koroškem, kjer v povprečju trajajo kar 31,1 dneva na leto.

Brez samomora v 5-letnem obdobju? Maribora ni med temi občinami 

Stanje duševnega zdravja prebivalstva je odsev splošnega stanja v družbi. Razlike v duševnem zdravju odsevajo družbene razlike. Devet občin - Kobilje, Osilnica, Kungota, Cankova, Dobrovnik, Solčava, Trzin, Velika Polana, Makole - v zadnjih petih letih niso zabeležile samomora. V Mestni občini Maribor je bila stopnja umrljivosti zaradi samomora 17 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20.

V Sloveniji si vsako leto vzame življenje med 500 in 600 ljudi, kar po količniku samomora uvršča Slovenijo med deset najbolj ogroženih evropskih držav. Poskusov samomora je še deset do dvajsetkrat več. Najvišji delež smrti zaradi samomorov je v Cerkvenjaku - 103 na 100.000 prebivalcev.

Zanimivi podatki o zdravju v Mestni občini Maribor

Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 5,7 na 1000, v Sloveniji pa 6,4.

Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.

Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 0,7 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,5.

Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke - je bila 58,6-odstotna, v Sloveniji pa 62,7-odstotna.

Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu - je bila 62,8-odstotna, v Sloveniji pa 71,8-odstotna.

Poraba zdravil zaradi sladkorne v Mariboru višja od slovenskega povprečja

Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil v Mestni občini Maribor blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen pa višji od slovenskega povprečja. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,4 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.

Bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok umrljivosti v Sloveniji, v Mariboru nad povprečjem

Natančnega števila obolelih prebivalcev zaradi bolezni srca in ožilja v Sloveniji ni. Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja odseva tako pogostost in težo bolezni kot tudi organiziranost in učinkovitost zdravstvene službe. V Sloveniji zaradi bolezni srca in ožilja umre približno 7500 ljudi letno, kar predstavlja več kot tretjino vseh smrti.

Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok umrljivosti v Sloveniji, gledano vse starosti in oba spola skupaj. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila v Mestni občini Maribor 2,4 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.

Večina smrti zaradi bolezni srca in ožilja se sicer zgodi v starejših starostnih skupinah, vendar se pri osebah umrlih do 65. leta bolezni srca in ožilja uvrščajo na drugo mesto, takoj za rakom. V zadnjih 30 letih je umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja pomembno upadla, tudi za osebe mlajše od 65 let.

Mariborčani poročajo o zelo hrupnem in srednje hrupnem okolju

Okoljski hrup je moteč zvok, ki ima lahko na zdravje ljudi več negativnih učinkov. Med obstoječimi viri hrupa v okolju predstavlja največji problem za prebivalce hrup cestnega, železniškega in letalskega prometa ter hrup industrijskih obratov. 

Delež prebivalcev, ki ocenjujejo svoje okolje kot hrupno oziroma zelo hrupno, je v Mestni občini 27,4 odstotka, medtem ko je slovensko povprečje 23,8 odstotka.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice