Za izvajanje protitočne obrambe na območju severovzhodne Slovenije je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano junija letos podpisalo pogodbo v višini 260.000 evrov z Letalskim centrom Maribor

Tretjino zneska je prispevalo ministrstvo, dve tretjini pa občine, a kot kaže v Pomurju niso povsem zadovoljni. Iz leta v leto je hudih nevihtnih celic, ki nosijo točo, več in tudi toča je iz leta v leto debelejša, celo bolj koničasta, opažajo kmetje. V Pomurju ob zavarovanju pridelka podpirajo vsak poskus zaščite pred točo.

»Kakršen koli način obrambe, vključno z letalskim, je dobrodošel, ker na tak način, smo prepričani, da bo v prihodnje manj škod,« meni Franc Režonja, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

V Lendavi so že oblikovali idejo za nekoliko drugačno protitočno letalsko obrambo, ki bi branilo Prekmurje, v snovanje katere je vključen celo Pipistrel, pojasnjuje vodja oddelka za finance na lendavski občini Bojan Petrijan: »Celo se pogovarjamo v smeri, da ne bi ogrožali človekovo življenje, torej pilota, da bi bilo to brezpilotno letalo.«

Zdaj je v letalsko obrambo pred točo, ki jo sofinancira ministrstvo za kmetijstvo, vključenih 27 pomurskih občin, 41 podravskih in dodatno še občine Slovenske Konjice, Zreče in Podvelka. Pomurje bi se ob uspešnosti inovativnega projekta na evropskem razpisu odpravilo na svoje. Vodja protitočne obrambe Darko Kralj nad idejo ni navdušen. 

»Tudi Prekmurci z enim letalom ne bodo naredili nič. Za Podravje in Pomurje moramo imeti en center, tri letala, eno logistiko,« pravi Kralj.

A to je še vedno samo severovzhod, kaj pa preostali konec Slovenije? Iz vidika pridelave hrane so kmetje tisti, ki so prvi na udaru in se soočajo z največjo škodo, opozarja Režonja: »Enkrat je toča pri nas bolj intenzivna, drugič je kje drugje, ne moremo opredeliti, da je samo ena regija nekoliko bolj izpostavljena kot druga.«

So pa spet na vzhodu prvi, ki so zagrizli v ambiciozno idejo. »Ta trenutek je razvoj znanja že šel toliko naprej, da bo ta rešitev zagotovo bolj inovativna, kot je obstoječa,« meni Petrijan, Kralj pa dodaja: »Zgolj za to gre, da si zopet nekdo nabira politične točke v Prekmurju. Namesto da bi se združili in bi skupaj nekaj naredili, zopet v Sloveniji vlečemo vsak na svoj konec.«

Oktobra bo znano, ali bo projekt inovativne letalske obrambe pred točo dobil evropski denar. Kmetijsko ministrstvo pa opozarja, da ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča samo toča, temveč najbolj pogosto tudi močan veter in intenzivne padavine.

Ste vedeli? 

Nevarnost pojava toče v Sloveniji je velika, saj sodimo med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi.  Nevihte s točo na ozemlju okoli enega kvadratnega kilometra se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat. Take, ki prizadenejo ozemlje nekaj kvadratnih kilometrov nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice