Na mariborski pravni fakulteti se je danes odvijalo tradicionalno tekmovanje študentov mariborske, ljubljanske in novogoriške pravne fakultete iz znanja civilnega procesnega in materialnega prava.

Študentska pravda je tradicionalno tekmovanje študentov mariborske, ljubljanske in novogoriške pravne fakultete iz znanja civilnega procesnega in materialnega prava. Študentje so nastopili v vlogi odvetnikov pred sodnim senatom in tako izpopolnjevali svoje pravno znanje.

Primer? Prometna nesreča samovozečega vozila

Letošnja študentska pravda je bila še posebej atraktivna. Namenjena je bila obravnavi primera prometne nesreče samovozečega vozila. Kot so dejali organizatorji študentske pravde, so samovozeča vozila in temu sorodna tehnologija tehnologija v razvoju in v preizkusu, kar predstavlja za zakonodajalce družbeno, socialno, politično in pravno velike izzive.

Študenti so v pravdi skozi interpretacijo pravnega reda iskali odgovore glede odgovornosti v primeru takšne prometne nesreče.

Vsako leto se tekmovanja udeleži osem do deset skupin, skupno štirideset do petdeset študentov. Na ustni del tekmovanja se uvrstijo skupine, ki so napisale najboljšo in drugo najboljšo tožbo ter najboljši in drugi najboljši odgovor na tožbo. Letos so bili kot najboljša tožba in najboljši odgovor na tožbo ocenjeni izdelki ekip iz ljubljanske pravne fakultete, drugo najboljšo tožbo in drug najboljši odgovor na tožbo pa sta izdelali ekipi iz mariborske pravne fakultete.

Finalisti in organizatorji
Finalisti

Tekmovalci so se srečali z vrsto pravnih vprašanj, med drugim tudi glede mednarodne pristojnosti. V simulaciji je namreč šlo za tujega izdelovalca samovozečega vozila, prometna nesreča oziroma, kot bi dejali pravniki, škodni dogodek pa se je pripetil v Mariboru.

Pravna vprašanja so se nanašala tudi na aktivno in pasivno legitimacijo, sosporništvo, odškodninsko odgovornost in njeno razbremenitev ter morebitno soodgovornost oškodovanke. Vožnja v načinu avtopilota bi glede na trenutno ureditev v slovenskem pravu lahko bila protipravna, saj mora imeti voznik vozilo cel čas pod nadzorom. Tekmovalce pa so spodbujali tudi k razmišljanju v smeri odgovornosti umetne inteligence.

Ker področje ni izrecno pravno regulirano, je pravna argumentacija tekmovalcev zahtevala ne samo znanje prava, temveč med drugim tudi poznavanje trenutnih zmožnosti informacijskih tehnologij.

Katera ekipa je našla najkvalitetnejši odgovor?

V finale sta se uvrstili ekipi iz Pravne fakultete Univerze v Ljubljani (Elizabeta Korenčan, Tilen Majnik, Anže Molan, Vid Žepič) in Pravne fakultete Univerze v Mariboru (Špela Stanec, David Borlinič Gačnik, Nina Marin, Aljaž Sagadin, Aljaž Sekolovnik).

Najkvalitetnejša je bila ekipa ljubljanske pravne fakultete, ki je nastopila v vlogi tožnika in je uspela s svojimi pravnimi argumenti prepričati senat (podpredsednica Okrožnega sodišča v Mariboru dr. Urška Kežmah, odvetnica Vesna Gorjup Zupančič in odvetnik Andrej Pohar), da je glede na postavljene kriterije izvedla najbolje pravno in tudi sicer utemeljeno predstavitev.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice