Meteorski roj bo danes ponoči dosegel vrhunec. Preverite, kje je najboljše opazovati Perzeide.

Najbolj znan meteorski roj bo to noč dosegel vrhunec. V noči iz danes na jutri bo na nebu možno videti največje število utrinkov v eni noči. Vrhunec meteorskega roja Perzeidov bo nekoliko ovirala zelo svetla Luna, zato bo mogoče videti le zelo svetle utrinke (bolide).

Za opazovanje utrinkov bo najbolj primerna druga polovica noči, ko bo luna manj motila pogled. V idealnih pogojih bo na temnem nebu to no mogoče videti tudi do 120 utrinkov na uro.

Opazovanje tudi na Pohorju

Tudi letos bo društveno opazovanje meteorskega roja Perzeidov organiziralo Astronomsko društvo Orion. Opazovanje bo potekalo na Šmartnem na Pohorju na travniku, na katerem se sicer odvija Messierjev plus marathon. Travnik se nahaja slabih 300 metrov zahodno od šolskega igrišča in južno od ceste Šmartno na Pohorju-Trije kralji, takoj za z žico ograjenim travnikom.

Opazovanje se bo začelo ob 21. uri.

Sonce bo danes zašlo ob 20:13, konec meščanskega mraka bo nastopil ob 20.46, konec navtičnega mraka pa 21:28. Luna bo zašla ob 2.30.

Kje je najlepši pogled?

Takšne pojave je najboljše opazovati izven mesta, kjer je manj svetlobnega onesnaženja, nebo pa dovolj odprto, da dodobra doživimo nebesni pojav. Vidljivost je boljša tudi, če se povzpnemo na kakšno vzpetino oziroma višje ležeč kraj, kjer v bližini ni svetlobnih onesnaževalcev, kot so v nižje ležečih naseljih.

Meteorskih rojev je sicer več, na leto lahko tudi kar do 50. Toda po navadi smo pozorni le na tistega v avgustu, ki je tudi najmočnejši - roj Perzeidov.

Zakaj goreči repi?

»Kometi, ki krožijo okoli sonca, puščajo za sabo veliko delcev in če Zemlja na svoji poti okoli sonca zaide skozi te delce, ki jih strokovno imenujemo meteorsko oziroma meteoroidno vlakno, se število delcev, ki trčijo z Zemljino atmosfero, poveča. Ti delci so seveda različno veliki, kar pomeni, da majhni zgorijo takoj in pri tem tudi zableščijo, medtem ko večji delci skozi Zemljino atmosfero potujejo dlje časa in povzročijo daljši sij v obliki gorečega repa. Pri tem pa ne gre za izgorevanje teh delcev, temveč se zaradi trenja zrak okoli njih tako zelo segreje oziroma ionizira, da se poveča sij, kar nam daje iluzijo goreče sledi,« je za Mariborinfo pred časom pojasnil Igor Žiberna. Večji delci, ki jih splošno imenujemo meteoridi, lahko padejo tudi na Zemljino površje.

Meteorid, ki zaide v Zemljino atmosfero in zažari, se imenuje meteor, če pa ta doseže Zemljino površje pa meteorit. Ob padanju se mu masa izjemno zmanjša. Tako je lani Žiberna opozoril na leto 2013 in padec meteorita nad Ural - temu se je od od vstopa v Zemljino atmosfero do trka s površjem premer zmanjšal z 20 metrov na 40 centimetrov.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice