Kaj o enajstih pokrajinah oziroma razdeljeni Štajerski menita mariborski podžupan Samo Peter Medved in nekdanji župan Alojz Križman?

Kot zadnje dni poročamo, je strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete pripravila osnutek zakona o ustanovitvi pokrajin. S tem bi določili tudi njihova območja, imena in sedeže ter število članov prvih pokrajinskih svetov. 

V primeru sprejetega zakona bi tako dobili Južno- (sedež v Celju), Vhodno- (sedež na Ptuju) in Zahodnoštajersko (sedež v Mariboru), Koroško, Ljubljansko, Primorsko-notranjsko, Savinjsko-šaleško, Dolenjsko, Gorenjsko, Goriško in Pomursko pokrajino. 

A ideja sproža pri Mariborčanih mešane občutke. »Če bi začel z Mariborom bi rekel, da sta izrazito dva Maribora, levi breg in desni breg. Tam je vsa administracija, vse banke, vsi forumi, gledališče, univerza, tu pa so porušene tovarne, bolnica, pokopališče in domovi za ostarele so vsi na tej strani,« je včeraj za Mariborinfo pojasnil Tone Partljič in namignil, da je podobno tudi s slovenskih vzhodom in zahodom.

»K decentralizaciji prispeva tudi veliko število občin«

Z vprašanjem, kako komentirajo nov zakon na Mestni občini Maribor oziroma ali bi razdrobitev res pomenila korak k decentralizaciji, pa smo se obrnili na podžupana Mestne občine Maribor Sama Petra Medveda.

»Na Mestni občini Maribor podpiramo ustanovitev pokrajin oziroma regij. Vsekakor pa risanje zemljevida vnaprej – brez določenih jasnih gospodarskih, kadrovskih in ciljnih usmeritev – seveda ni dobro, saj zbuja raznorazne polemike in pomisleke ter zamegljuje bistvo.«

Zato na mariborski občini ideje o enajstih regijah ne podpirajo, prav tako pa tudi ne drobljenje Štajerske na štiri dele. »Želimo si močne regije, zato razmišljamo o treh: vzhodni, zahodni in Ljubljani kot centralni regiji. Ali morda o največ sedmih regijah.«

»Decentralizaciji prispeva tudi zelo veliko število občin, ki so se v lokalnem okolju izkazale za kot dobre, a če želimo doseči glede regionalizma doseči nekaj drugega, pa lahko to drobljenje pomeni oviro in slabost. Kar smo pri občinah tudi videli. Mislim, da preveliko število pokrajin ne bo doseglo cilja.«

»Razkosanje tradicionalne pokrajine je popolna neumnost!«

O problematiki nove razdelitve smo povprašali tudi nekdanjega mariborskega župana Alojza Križmana, ki meni da bi moral biti pristop popolnoma drugačen, saj bi bilo »treba najprej določiti vsebine in pristojnosti pokrajin ter postaviti nek osnovni zakon v zvezi s tem, šele nato pa govoriti o ustanovitvi in številu pokrajin«.

»Če nekdo pristopi k tako resni zadevi tako neresno, potem se zgodi tako, kot je zgodilo. Razkosanje neke tradicionalne pokrajine je popolna neumnost. Avstrija je štirikrat večja po številu prebivalcev in s štajersko regijo, ki je tako velika kot celotna Slovenija, mi pa bomo naredili kar tri Štajerske? To je po svoje že malo čudno,« razmišlja Križman in dodaja, da je bila naša pokrajina vso zgodovino razdeljena na severno (avstrijski del) in južno Štajersko.

Ljubljana bi postala še pokrajina

»Naslednji absurd, ki ga nihče seveda ne omenja, pa je, da Ljubljana postane kot mesto še pokrajina. Ni jim dovolj, da imajo zakon o glavnem mestu, vse pristojnosti in dodaten denar, zdaj bi bili še center pokrajine ali ljubljanska pokrajina, pri čemer naj bi bil mestni svet sočasno še pokrajinski svet. Veste kaj, kdor take stvari pripravlja, temu verjetno ni pomoči.«

Zato Križman svetuje, da bi morala priti nova ekipa, ki razume zadeve in pozna stvari ter se verjetno spominja tudi zgodovine. »Izhajati bi bilo treba iz tistih tradicionalnih pokrajin, ki jih je Slovenija svojčas že imela. Ne pa da si izmišljujemo spet neke stvari, ki bodo samo vodile v dodatno anarhijo.«

In kakšno število pokrajin se zdi nekdanjemu županu primerno? »Maksimalno šest pokrajin, že to je relativno dosti. Če gledamo, da ima Avstrija pri osmih milijonih ljudi osem pokrajin, potem je nekako smiselno, da ima pokrajina vsaj svojih 500.000 prebivalcev v Sloveniji … Ampak recimo šest zaradi zgodovine, to je nek smisel. Ne pa to, kar spet želimo drobiti.

»Mislim, da je to drobljenje v velikem interesu ponovno Ljubljane. Potem bo še neprimerno večja centralizacija, kot pa je danes.«

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Za pravicno delitev (nepreverjen)

Nekaj Stajerske pripada Avstriji in nekaj Hrvaski ... del Primorske, Koper, Istra in Dalmacija pa Italiji.

zedinjena slovenija (nepreverjen)

Se lahko ta scenarij celo zgodi, potem ostane le ljubljanska pokrajina, ki bi sama sebi zadostna !!
S tem bi se celo strinjal.

In reply to by Za pravicno delitev (nepreverjen)

Starejše novice