Danes miniva natanko 50 let od prvega svetovnega romskega kongresa v Londonu. Tako kot takrat, tudi danes Romi poudarjajo, da pogosto niso slišani. Sovražni govor, rasizem, pritiski se nad Romi izvajajo še danes, in o tem je treba spregovoriti, pravijo.

Na letošnji svetovni dan Romov, ki ga obeležujemo 8. aprila, mineva natanko 50 let od prvega svetovnega romskega kongresa v Londonu, kjer so izbrali svojo zastavo in izpostavili romsko problematiko. 

Romi še vedno diskriminirana skupnost

Romski predstavniki in aktivisti imajo predvsem na današnji dan, ko obeležujemo svetovni dan Romov priložnost, da spregovorijo in da so slišani.

»Še vedno smo tudi neenakopravni, manjšinski del državljanstva, namesto da bi postali enakopraven del slovenske družbe,« je ob svetovnem dnevu Romov poudaril predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc. 

Sovražnega govora vedno več

Romi še vedno diskriminirana skupnost, ki doživlja sovražni govor, rasizem, segregacijo in različne pritiske. 

»Tega sovražnega govora je vse več. Ne samo na ulicah, med ljudmi, preprostimi ljudmi, ampak tudi med tistimi, ki pravzaprav ne bi smeli širiti tega sovražnega govora. Velikokrat so se Romi sprehajali po cesti in so jih drugi ljudje sovražno nagovorili,« še pove Horvat - Muc. 

Romske zgodbe o uspehu

»Kar se tiče Slovenije lahko rečem, da smo na področju izobraževanja storili morda že korak naprej, saj imamo vsako leto vse več izobraženih Romov, ki ne samo da dokončajo srednješolsko izobraževanje, ampak tudi nadaljujejo izobraževanje na visokošolski ravni,« ugotavlja Sandi Horvat iz Romskega akademskega kluba. 

Sandi Horvat je uspešno magistriral iz medkulturnega menedžmenta, napisal svojo knjigo, sedaj pa je uspešen novinar in romski aktivist pri Romskem akademskem klubu.

Ljudje v številnih romskih naseljih še danes živijo brez vode, elektrike, ena izmed svetlih primerov je s svojim prvim romskim vrtcem in Prostovoljnim gasilskim društvom, največje romsko naselje Pušča. 

Romska identiteta močno zakoreninjena, romski jezik počasi izginja

Mišo Kontrec, prekmurski glasbenik poudarja, da morajo Romi še naprej gojiti korenine in ne pozabiti, kdo so, kaj so in od kod prihajajo. 

»Mene nikoli ni bilo sram moje romske identitete oziroma da bi svojo identiteto na kakršen koli način skušal zakriti ali je ne izpostaviti. Velikokrat sem že v javnosti povedal, da sem ponosen na, to kar sem,« poudari Mišo Kontrec. 

Romski jezik pa med tem počasi tone v pozabo. 

»Jaz že pripadam generaciji, ki doma ne govori romskega jezika, vendar ga razumem. Bojim pa se, kaj bo z romskim jezikom čez generacijo ali dve,« se sprašuje Sandi Horvat. 

»Doma se pogovarjamo v prekmurščini, tako da ta jezik res počasi izginja,« pa dodaja Mišo Kontrec. 

S spleta

Komentarji (0)

Log in or register to post comments

Starejše novice