V preteklem tednu se je nekaj bralcev na uredništvo Mariborinfo obrnilo z opozorili, da po mestu ležijo številni mišji kadavri. Preverili smo, ali je lahko pojav povezujemo z okužbami z mišjo mrzlico.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje odgovarjajo, da je običajno, da se v letih povečane populacijske gostote glodavcev oziroma miši, poveča tudi njihova smrtnost. Po mnenju veterinarjev gre za normalen naraven proces, znan tudi kot samoomejitev.

»Do povečane populacijske gostote - veliko živali na omejenem mestu - pride zaradi ugodnih pogojev, kot so velika količina hrane, ugodni klimatski pogoji, ki omogočajo uspešno razmnoževanje in tudi širjenje virusa mišje mrzlice, vendar so glodavci, ki virus prenašajo samo kronično okuženi, vendar sami ne zbolijo, torej tudi ne poginjajo zaradi tega. Mrtve miši, ki so kronično okužene z virusom mišje mrzlice, predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, če pri stiku in odstranjevanju mrtvih glodalcev oziroma miši ne upoštevamo navodil za varno odstranjevanje,« pojasnjuje Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Vir: NIJZ

Ponovna deratizacija kanalizacije predvidena pozimi

Z Nigrada so na vprašanja Mariborinfo odgovorili, da »povišane stopnje pogina miši in podgan na območju, ki je v našem upravljanju, ne beležimo. Deratizacijo kanalizacije bomo ponovno izvajali med decembrom 2019 in januarjem 2020.«

Kdo zboleva za mišjo mrzlico?

»Največ bolnikov prihaja iz jugovzhodne Slovenije in iz Podravske regije. Predvidevamo, da je v naravnih žariščih mišje mrzlice na teh območjih prišlo do povečane populacijske gostote prenašalk virusa mišje mrzlice - miši, voluharic, kar je omogočilo uspešno širjenje virusa med glodavci in posledično na ljudi. Na ta pojav so vplivali vremenski pogoji, mila zima in zadostna količina padavin, predvsem pa razpoložljivost hrane na tem območju. Znano je, da prav izobilje hrane vpliva na eksplozijo populacije nekaterih glodavcev, ki se običajno pojavlja neenakomerno v različnih časovnih razmikih in na različnih območjih,« še pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Vir: NIJZ

Letos več obolelih kot prejšnja leta 

Univerzitetnem kliničnem centru Maribor letos opažajo bistveno povečanje števila obolelih z mišjo mrzlico v primerjavi z lanskim letom in tudi letom poprej: »V prejšnjih letih smo že imeli sezone z velikim številom obolelih. Med bolniki, ki smo jih obravnavali letos, je bilo kar veliko bolnikov, ki so zaradi bolezni potrebovali bolnišnično zdravljenje, tiste z lažjim potekom pa smo obravnavali ambulantno. Trenutno se na Oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja zdravita dva pacienta.«

Pojasnjuje še, da »specifičnega zdravljenja ni, samo simptomatsko, kar pomeni zbijanje vročine, glavobola, nadzor in spremljanje vnosa in izločanja tekočin. Ker je glavni problem odpoved ledvic, je včasih potrebna nekaj dni dializa, dokler se ledvice ne popravijo.«

Vir: NIJZ

Na Univerzitetnem kliničnem centru Maribor še opozarjajo, da »okužbo prenašajo glodavci, v našem okolju predvsem miši. Do okužbe pride z vdihavanjem iztrebkov ali urina glodavcev, ki je lahko povsod, zato svetujemo: ne z golimi rokami loviti in pobirati miši. Pri pospravljanju kleti, lop in skladišč, ki so bila dolgo prazna in je velika verjetnost, da so v njih prezimovale miši, si nadenite masko, ker do okužbe pride z vdihavanjem virusov. Tudi sadje je potrebno oprati, saj v skladiščih lahko po njem plazijo miši.«

Prepoznajte simptome okužbe!

»Bolezen poteka v več fazah. Bolezenski znaki so deloma odvisni tudi od vrste virusa, ki je okužbo povzročil. V prvi fazi, ki traja nekaj dni je prisotna predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic. V težkih primerih bolezni, po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivna faza, ko pride do nenadnega padca krvnega pritiska,« pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

»Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah. Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic - skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin in krvi v urinu. V tem obdobju obstaja velika nagnjenost h krvavitvam. Obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre. Smrtnost bolezni je 5- do 15-odstotna. Pojav povečanega izločanja seča - poliurija - oznanja obdobje ozdravljenja. To obdobje lahko traja več tednov ali mesecev in se konča s popolnim ozdravljenjem. Najtežje oblike običajno povzroča virus Hantaan, medtem ko virusa Dobrava in Puumala povzročata lažje oblike obolenja. Pri bolnikih, ki so preboleli mišjo mrzlico se razvije doživljenjska zaščitna imunost,« še dodajajo. 

Več informacij o bolezni pa je dostopnih tukaj.

Nasveti Nacionalnega inštituta za javno zdravje za preprečevanje okužb z virusom mišje mrzlice

V domačem okolju:

  • poskrbimo, da glodavcem preprečimo dostop v hišo,
  • poskrbimo za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne privabljamo glodavcev,
  • živila in pijačo hranimo v zaprtih posodah, da preprečimo morebitne okužbe,
  • izvajamo redno deratizacijo.

Pri čiščenju dalj časa zaprtih prostorov upoštevamo naslednje:

  • pred začetkom čiščenja temeljito prezračimo prostor tako, da na stežaj odpremo vsa okna in vrata za najmanj 30 min. V času prezračevanja nismo v prostoru;
  • med tem pripravimo raztopino klornega razkužila, kjer enoto razkužila (na primer Varikine), zmešamo z devetimi enotami vode. Če uporabimo že pripravljeno razkužilo, upoštevamo navodila proizvajalca;
  • površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkužimo s pomočjo razpršila, v katerem je pripravljeno razkužilo. Lahko uporabimo pršilke porabljenih čistilnih sredstev. Minimalni čas delovanja razkužila je 5 minut;
  • pri delu si zaščitimo roke z rokavicami iz lateksa. Razkužene iztrebke ali mrtve glodavce poberemo s papirnato brisačo in jih odstranimo v vrečko in odvržemo med komunalne odpadke;
  • po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov, razkužimo še ostale površine in predmete, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in so zato kužni;
  • po razkuževanju je potrebno prostor in površine še mokro očistiti. Pri tem pazimo, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so iztrebki glodalcev in njihovih ostankov;
  • po končanem razkuževanju in čiščenju odstranimo uporabljene rokavice v vrečko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umijemo z vodo in milom;
  • če najdemo veliko število poginulih miši v prostorih, kjer se nahajajo rejne živali, na primer v hlevih, obvestimo pristojnega veterinarja.

Pri bivanju v naravi:

  • pazimo, da zaščitimo hrano in pijačo pred glodavci,
  • hrane ne puščamo na tleh,
  • ne pijemo vode iz izvirov v naravi,
  • ne poležavamo na golih tleh,
  • skrbimo za higieno rok.

Pri opravljanju dela v naravi:

  • pri delu v naravi pazimo na svoje osebne stvari in jih ne puščamo dlje časa nezaščitene na tleh,
  • ne poležavamo in posedamo na golih tleh,
  • pri delu, pri katerem se zelo praši, uporabljamo zaščitno masko,
  • ne pijemo vode iz izvirov v naravi,
  • skrbimo za higieno rok predvsem po opravljeni potrebi in pred hranjenjem,
  • poskrbimo, da odstranimo ostanke hrane, ki privabljajo glodavce.

Starejše novice