»Saj pa ti nisi invalid« - nevidne posledice pridobljenih možganskih poškodb.

Življenje prinaša številne ovire. Včasih jih lahko vzamemo kot izzive, ki nas krepijo, bogatijo, osrečujejo. Včasih pa so ovire težke preizkušnje, ki vplivajo tako na naše, kot na življenja naših bližnjih. Kaj pomeni živeti s pridobljeno možgansko poškodbo nabolj vedo ljudje, ki so jo preživeli. Rdeča nit vseh zgodb je dejstvo, da poškodba vsaj za določen čas spremeni življenje.

Z nami je svojo zgodbo delila ena od uporabnic centra, ki želi ostati anonimna. 

»Imela sem službo, družino, bila sem polna energije, delavna. Z veseljem sem opravljala delo bolniške strežnice. Umivanje posode, čiščenje sob, hranjenje oskrbovancev, delitev čaja, vsa dela sem opravila vestno in brez velikega napora.

Potem pa sem zbolela. Diagnoza: virusni meningitis. 

Moj svet je začel razpadati. Nisem bila več kos delovnim nalogam. Bolezen je napredovala. Noge so bile kot iz lesa, bila sem omotična, skoraj ves čas sem občutila mravljinčenje po telesu. Tudi desno oko mi je nagajalo, svet sem videla megleno.

Bila sem sprejeta v UKC Maribor, kjer so me zdravili. Po bolnišnični oskrbi sem bila vključena v URI Soča. Možganska poškodba je pustila posledice: upočasnjenost, težave z ravnotežjem, počasna hoja, težave z izgovarjanjem nekaterih glasov, slabši nadzor avtonomnega živčnega sistema. Težje se znajdem pri reševanju težav. Vsakodnevna opravila mi predstavljajo težavo že zaradi moje počasnosti. Drugi pričakujejo, da bom opravila vse, kar je potrebno v gospodinjstvu, doma, da bom kmalu šla delat. Težko sprejmejo, da jaz nekaterih stvari več ne zmorem ali jih delam tako počasi. Ob vsem tem sem težko ostala pozitivna.

Na srečo se moja rehabilitacija ni zaključila v URI Soča. Sprejeta sem bila v Center Naprej. Vključena sem v vse programe, kamor sem lahko. In vse kar počnem, je usmerjeno v to, da bom lažje samostojno obvladala vsakodnevna opravila ter se uspešno soočala s problemi. Teh nikomur ne zmanjka. Mogoče se bo moje stanje toliko popravilo, da se bom lahko vrnila na delo.«

Težave, ki niso vidne

Osebna izpoved je le ena izmed mnogih življenjskih zgodb ljudi v Centru Naprej. Z njo želijo pokazati, da imajo osebe s pridobljeno možgansko poškodbo veliko težav, s katerimi se morajo spoprijemati v vsakdanjem življenju. Težav, ki pogosto niso vidne, posamezniku pa mnogokrat predstavljajo nepremostljive ovire. Spominske težave, težave s pozornostjo in koncentracijo, nezmožnost izvedbe hotenih gibov, napake v razumevanju govorjenih ali pisanih besed, različne težave z vidnim zaznavanjem, izguba spontanosti, oslabljena obdelava čutov, težave pri razumevanju abstraktnih pojmov, slabša kontrola čustev so le nekatere izmed teh nevidnih težav.

Vse pa vplivajo na funkcioniranje osebe, omejujejo gibanje, ovirajo vključevanje v družbo ter izpolnjevanje pričakovanih družbenih vlog, spremenijo pogled nase in na svet. Od osebe zahtevajo več truda, učenja in vztrajnosti, od okolice pa strpnost, pomoč in razumevanje.

V Centru Naprej so zato mesec marec namenili ozaveščanju o možganski poškodbi. Več o naših aktivnostih ozaveščanja ter o njihovem delu si lahko preberete na: Center Naprej - Home | Facebook.

Prispevek sestavili: Kristina Magdič in Sonja Šavel

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice