Se kdaj vprašate, koliko vaših odpadkov dnevno konča v smeteh? Vsak od nas na leto proizvede skoraj pol tone komunalnih odpadkov. Pa bi sploh znali živeti brez odpadkov?

Po nakupih smo se odpravili s Katjo Sreš iz društva Ekologi brez meja, ki nam je pokazala, da se da. Tudi v Mariboru.

»Oprema je pripravljena. S seboj imam pralne vrečke za zelenjavo, s katerimi lahko gremo v katero koli konvencionalno trgovino in kupimo sadje brez tistih groznih plastičnih pošasti, potem imam s seboj kozarce za vlaganje, z njimi bomo danes kupili kavo, sicer pa lahko z njimi kupujemo marsikaj drugega, in seveda tekstilna nakupovalna vrečka, ta pa je prva bojna oprema za nek tak nakup, da se že takoj izognemo prvim odpadkom,« pojasni strastna borka za svet brez odpadne embalaže.

S Katjo se najprej odpravim v trgovino Smetka, kjer kupimo kavo z embalažo, ki smo jo prinesli s seboj. Prijazna prodajalka nam nasuje kave v kozarec za vlaganje in odpravimo se do trgovine Hiše kruha.

Ste vedeli? 

Kljub vse večji ekološki ozaveščenosti še vedno proizvedemo in v okolje odvržemo preveč plastike. Predlani je v Sloveniji nastalo kar 59 tisoč ton plastike. 

Kako se Katja doma bori proti plastiki?

»Čisto preprosto je. V trgovine se odpravimo s svojimi vrečkami, s svojimi kozarci za večkratno uporabo in kupujemo tako, kot so to počeli nekoč. Tudi včasih ni bilo plastičnih embalaž, vsega pakiranega in se je tudi dalo. Tako v bistvu obujamo stare prakse, ki pa so do okolja veliko bolj prijazne,« nam pojasni medtem, ko v Hiši kruha s staro škatlo iz babičine omare prosimo za piškote. 

Proizvodnja plastike naj bi se v prihodnjih 25 letih povečala še za trikrat. Kaj lahko naredimo, da to preprečimo? Za prenos hrane iz trgovine do doma ne kupujmo plastičnih vrečk, raje začnimo uporabljati torbe iz blaga oziroma košare, svetuje mlada zagovornica družbe brez odpadkov. Pri nakupovanju sadja so odlična alternativa plastičnim vrečkam pralne vrečke iz naravnih materialov. V gostilnah pa se odpovejmo slamicam.

Vrečke iz polietilena ali polipropilena, ki so na začetku 20. stoletja ugledale luč sveta, so danes eden največjih onesnaževalcev in okoljskih sovražnikov našega planeta. Vsako leto na svetu izdelajo približno 600 milijard plastičnih vrečk. Od tega jih povprečen evropski državljan v enem letu uporabi okoli 500. Na splošno se vsaka uporabi le enkrat - običajno uporaba ni daljša od 30 minut, kar je v popolnem nasprotju z njihovo dolgo življenjsko dobo, saj v naravi za razgradnjo potrebujejo 400 do 1000 let.

Ni tako težko, kot je slišati

Tu ni izgovorov - vsak izmed nas lahko nakupuje na takšen način. »Zagotovo. Samo poskusiti moramo, ne potrebujemo neke hude opreme, niti ni potrebno nakupovati nekih novih 'tuperverk', samo reciklirajte stare škatle iz omare,« svetuje Katja in obenem opozarja:

»Rešitev ni v tem, da pridemo domov in zmečemo vso našo plastiko v smeti. Prvi korak je, da najprej porabimo vse, kar imamo, potem pa nakupujemo s čim manj embalaže, čim bolj lokalno in s čim večjim zavedanjem, da naše nakupno vedenje vpliva na stanje okolja.« 

Zemljevid Zero Wate trgovin po Sloveniji (Vir: Manj je več)

Ameriški in britanski znanstveniki so sicer pred dnevi sporočili, da so po naključju ustvarili encim, ki je sposoben razgrajevati plastiko. To bi lahko bilo revolucionarno odkritje, pa vendar bi bilo bolje, da se sami čim bolj potrudimo zmanjšati naše odpadke.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice