Podrli bodo tudi breste: Zaradi lubadarja padlo 46 smrek, a to ni edina žuželka, ki ogroža drevesa

Pojav smrekovega lubadarja v Mestnem parku so na občini zaznali jeseni letos. Ko so ugotovili veliko razsežnost problema, so pripravili načrt sanacije.

Skupaj so podrli 46 dreves

Zaradi okužbe z lubadarjem je bilo odstranjenih 13 smrek. 

»Ostale so bile odstranjene zato, ker so se skupine smrek toliko oslabele, da pri preostalih smrekah ne bi mogli zagotavljati varnosti za obiskovalce parka,« pojasnjujejo na mariborski občini. 

Kot pravijo, so nekatere izmed odstranjenih smrek imele izredno visoke krošnje, druge so bile nagnjene ali pa so bile dvovrhate: »Te smreke bi v petih letih lahko oblikovale nova, dodatna podporna tkiva, a zaradi nevarnosti padcev vsled vetrnih sunkov ter zaradi bližine otroškega igrišča in obiskovalcev parka, je to preveliki riziko, da bi se ohranjale.«

Prvotno je bila načrtovana odstranitev 40 smrek, a je pregled smrekovega sestoja pokazal, da bi bilo dobro odstraniti še šest.

»Večje število smrek se je odstranilo, ker se je po prvotno predvideni odstranitvi izkazalo, da je dodatnih šest smrek prav tako nevarnih,« razlagajo na občini.

Izpostavljajo nagnjeno rast, obraščenost le na vrhu, tri od šestih so bile od znotraj trhle, čeprav navzven tega niso kazale.

Smrekova drevesa se bo kontroliralo enkrat na mesec

Mariborsko občino smo povprašali, ali se bo nad okoliškimi drevesi opravljal bolj pogost nadzor. »Seveda,« odgovarjajo: »Nadzor in čiščenje pasti se bo opravljalo mesečno.«

Druge sklope smrekovih dreves bodo tako kontrolirali vsaj en krat na mesec, od marca 2023 naprej. Dodatno se bo ukrepalo zgolj po potrebi.

Posegov s tem še ni konec

Smrekov lubadar ni edina žuželka, ki si je privoščila drevesa v parku.

Kot pojasnjujejo na mariborski občini, morajo na območju treh ribnikov zaradi napada podlubnika odstraniti breste.

Z novimi zasaditvami bodo začeli spomladi

Spomladi bodo začeli z nasajanjem raznovrstnih iglavcev: »V skladu s projektom, bodo na tem območju ter na severu vzhodnega dela parka zasajene kavkaške smreke in jelke, črne smreke, cemprini, rdeči bori, duglazije, atlaški cedri, himalajska cedra, libanonska cedra, zlati macesen, japonski macesen, mamutovec in kanadska čuga.«

»Pojavi bolezni in škodljivcev so nepredvidljivi,« pravijo na občini. V naravnem okolju večji izpadi niso tako opazni kot v urbanih središčih in na parkovnih površinah.« 

Dodajajo, da se z nadomestnimi zasaditvami trudijo, da zanamcem zapustimo zelene površine. 

Za konec izpostavljajo, da klimatske spremembe vplivajo na rastline in zato bodo nujne zamenjave s trpežnejšimi sortami in drugimi vrstami.