Občina Lendava želi kot nosilka pripraviti projekt za pridobitev lastne obrambe pred točo v Pomurju. Kot partnerji naj bi sodelovali tudi Univerza v Mariboru, Aeroklub Murska Sobota in Pipistrel. A v Letalskem centru Maribor zmajujejo z glavami.

Do podpisa pogodbe o letalski obrambi pred točo na območju severovzhoda Slovenije je letos prišlo konec junija. Za protitočno obrambo je namenjenih 260.000 evrov, ki jih zagotavljajo ministrstvo za kmetijstvo in občine vključene v projekt. 

Slovenija sodi med tiste države, kjer je nevarnost pojavljanja toče velika, letala pa so lansko leto iz Letalskega centra Maribor, ki je izvajalec posipanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom, poletele tristokrat.

Pomurje bi svojo letalsko obrambo pred točo

V Pomurju, kjer je toča letos kljub letalski obrambi že klestila, se je pojavila pobuda, ki buri nemalo duhov. Občina Lendava je kot nosilka regijskega projekta vložila dokumentacijo za pridobitev lastne obrambe pred točo v tej regiji.

»Gre za dokaj obsežen in zahteven projekt, pogoji prijave na razpis pa so precej zapleteni, a ima projekt klub temu veliko pozitivnih strani. Gre za projekt raziskovalne narave, v okviru katerega bi iskali alternativne materiale za protitočno obrambo. Ta torej ne bi bazirala na srebrovem jodidu, temveč na drugih snoveh, kar pa je pomembno tudi iz stališča raziskovanja. Šlo bi za snovi, ki bi bile bolj okolju prijazne,« pravi župan občine Lendava Janez Magyar.

V načrtu nakup letala, ki bi poletelo iz soboškega letališča

V projektu naj bi sodelovala Univerza v Mariboru in Inštitut Jožef Stefan iz Ljubljane. K sodelovanju pa so privabili tudi Aeroklub Murska Sobota in podjetje Pipistrel.

»Razmišljamo tudi o možnostih, da bi šlo za meddržavno obrambo pred točo, seveda v regijah, ki so neposredno ob pomurski regiji. Toda za zdaj ostajamo samo pri obrambi na področju pomurske regije,« še dodaja Magyar.

Vrednost projekta naj bi po njegovih besedah znašala približno dva milijona evrov. V kolikor bodo na razpisu, kjer bi pridobili evropska sredstva, uspešni, bo bržkone sledil nakup letala.

»Želja je, seveda, nakup letala, saj potem ne bi bili odvisni od drugih. Zdaj mora letalo vzleteti v Mariboru, kasneje bi se to spremenilo. Z nakupom letala bi omogočili, da to poleti neposredno iz pomurske regije, iz soboškega letališča,« dodaja.

Kot še pravi, gre za enega težjih razpisov na ravni Evropske unije, a kljub temu verjame, da bodo uspešni. K sodelovanju pa bodo povabili tudi ministrstvo za okolje oziroma enega od njegovih organov. 

Kralj: Nekdo si nabira politične točke

Darko Kralj, vodja protitočne obrambe v Letalskem centru Maribor, je za te namere lendavske občine izvedel iz medijev.

»Ne vem, kako lahko sploh nekdo meni, da bo lahko mimo nas nekaj delal. Larifari. Plus ... Če ne moremo zdaj spraviti milijona skupaj, kje bodo oni dvomilijonski projekt izpeljali,« komentira prvi mož letalske obrambe pred točo v Sloveniji.  

»To so utopije. Eno šolanje posadke je projekt za pet let. Ne morejo samo kupiti aviona in dejati: 'To bom zdaj jaz počel.' To ne gre,« opozarja. Pomurje se ne bo umaknilo od tega projekta, je prepričan.

»Zgolj za to gre, da si nekdo nabira politične točke v Prekmurju, namesto, da bi se združili, da bi skupaj to naredili, zopet v Sloveniji vleče vsak na svoj konec,« še dodaja Kralj in zavrača očitke, da bi bilo Pomurje zapostavljeno pri obrambi pred točo. 

»Vse dele, ki jih branimo, tretiramo enako. Delamo tisto, kar z našo tehnologijo lahko. Tudi Prekmurci z enim letalom ne bodo naredili nič. Za Podravje in Prekmurje bi morali imeti en center, tri letala, eno logistiko, kajti najdražji del projekta je logistika, ne ljudje. Za logistiko rabiš znanje, da to znanje dobiš, pa rabiš desetletje učenja,« je še jasen Kralj in v svojem slogu pristavi: »Naj probajo, naj si zobe polomijo, bomo pa poceni kupili tehnologijo od njih.«

Ste vedeli?

Nevarnost pojava toče v Sloveniji je velika. Sodimo med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi. Nevihte s točo na ozemlju okoli enega kvadratnega kilometra se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat, take, ki prizadenejo ozemlje nekaj kvadratnih kilometrov nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat.

Ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča samo toča, temveč najbolj pogosto tudi močan veter in intenzivne padavine. Torej, četudi bi bilo mogoče nastanek toče preprečiti, ni mogoče preprečiti močnega vetra in intenzivnih nalivov, ki v največ primerih naredijo največjo škodo, opozarjajo na ministrstvu za kmetijstvo.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice