Takšno pojasnilo podaja Pošta Slovenije o spremembah, ki bodo doletele pošto v Radvanju.

Kot smo poročali, želi Pošta Slovenije na območju mariborske mestne občine zaprti pet poštnih poslovalnic, tudi tisto v Radvanju. Ta vest pa je šokirala krajane Radvanja, ki so včeraj dopoldne organizirali protest za ohranitev slednje.

Tako smo se z vprašanji obrnili na Pošto Slovenije, kjer pojasnjujejo, da bodo predvidoma proti koncu letošnjega leta preoblikovali radvanjsko pošto v pogodbeno in poiskali ustreznega pogodbenika za opravljanje dejavnosti v sedanjih prostorih. 

To pomeni, da se lahko sicer majhen obseg poštnih storitev združi še s kakšno dejavnostjo, kot so trgovska, turistično-informacijska, lekarniška ipd., drugega gospodarskega subjekta oziroma pogodbenika.

Združitev namreč omogoča doseganje ekonomske vzdržnosti gospodarskega subjekta, ki združuje dejavnosti, hkrati pa tudi nove poslovne priložnosti, kot je na primer povečanje števila strank.

»Takšen model delovanja je zelo primeren tudi z vidika uporabnikov poštnih storitev, saj je odpiralni čas pogodbene pošte, ki opravlja tudi druge dejavnosti, lahko precej daljši, poštne storitve pa so zaradi tega dostopnejše,« pojasnjujejo pri Pošti. 

Tako lahko na pogodbenih poštah uporabniki opravijo večino storitev na enak način, kot so jih pred preoblikovanjem: oddajo oziroma prevzamejo pisemsko pošiljko ali paket, kupijo pisemske potrebščine in obrazce, vplačajo poštno nakaznico ter opravijo več bančnih in finančnih storitev. 

Katere so bližnje pošte in koliko so oddaljene?

V Mariboru posluje tako še 15 pošt, v bližini radvanjske (2115 Maribor) pa se nahajajo še:

  • pošta 2341 Limbuš – 1,82 kilometra,
  • pošta 2103 Maribor (Borštnikova ulica) – 1,5 kilometra,
  • pošta 2106 Maribor (Šarhova ulica) – 1,93 kilometra in
  • pošta 2111 Maribor (Kardeljeva cesta) – 2,13 kilometra.

Kaj botruje odločitvi o zaprtju?

Pri tem pri Pošti Slovenije pojasnjujejo, da bo poskušala prodati oziroma poiskati najemnika za kakšno drugo dejavnost in tako zapreti pošto 2019 Maribor na Trgu revolucije in pošto 2229 Malečnik. V primeru, da to ne bo izvedljivo, bodo poiskali ustreznega pogodbenika, ki bo opravljal dejavnost pogodbene pošte.

Se pa proti koncu letošnjega leta nameravata zapreti pošta 2210 Maribor na Tržaški cesti 5 in 2112 Maribor na Na trati 3.

Odločitev o zaprtju pošte Pošta Slovenije se sicer sprejme na osnovi analize poslovanja in upoštevanja več dejavnikov. V prvi vrsti se pri odločitvi upošteva število opravljenih storitev na takšni pošti, število obiskov strank, ekonomski rezultat poslovanja ter trend, ki je v primeru teh pošt vedno negativen in ne kaže na možnost bistvenega povečanja obsega storitev.

Pošta Slovenije zapre zgolj pošte, ki presegajo kvoto pošt oziroma kontaktnih točk, ki je Pošti Slovenije določena skozi kriterije Splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve. 

Razumemo pomisleke občanov

»Pomisleke občanov razumemo, vendar se mora tudi Pošta Slovenije prilagajati spremenjenim okoliščinam poslovanja, saj se zaradi povečanja obsega elektronske komunikacije  (e-substitucija) in sodobnih tehnologij, ki bistveno spreminjajo uporabniške navade potrošnikov, tako kot drugi poštni operaterji v EU sooča z velikimi strukturnimi spremembami na trgu poštnih storitev. Optimizacija in modernizacija poštnega omrežja sta pomembni smernici delovanja in poslovanja tudi vseh ostalih poštnih operaterjev v EU.«

Od leta 2007 do 2018 so zabeležijo 32-odstotni upad pisemskih pošiljk, medtem ko je padec univerzalne poštne storitve še bistveno višji, in sicer kar 52-odstoten, s čimer se je količina teh pošiljk že prepolovila.

Pri plačilnih storitvah beležijo že 63-odstotni upad, spremenjenim okoliščinam pa se prilagajajo tudi tako, da optimizirajo poštno omrežje z uvajanjem t. i. pogodbenih pošt in v manjši meri tudi z zmanjševanjem števila pošt.
 

»Primerjalni podatki evropskih držav kažejo, da ima Pošta Slovenije precej visok delež lastnih pošt, za razliko od nekaterih drugih evropskih držav. Tako je njen delež 71-odstoten, medtem ko ima npr. Nemčija samo 0,1,  Nizozemska pa 0,3 odstotka lastnih pošt, vse ostalo so pogodbene Majhen delež lastnih pošt imajo še Velika Britanija, in sicer 3,2 odstotka lastnih pošt, Irska 4,3 odstotka, Finska 9,3 odstotka ter Danska 10,4 odstotka.«

Trend upadanja klasičnih pisemskih pošiljk se bo nadaljeval

Tako je cilj Pošte Slovenije ohraniti svojo prednost in dostopati do vsakega naslova v državi, seveda v odvisnosti od vrste in pomena posamezne storitve, pojasnjujejo, saj s tem namenom modernizirajo in deloma centralizirajo svojo logistično mrežo.

Pri optimizaciji sledijo Splošnemu aktu o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, ki nalaga predpisano gostoto omrežja -Slovenija spada med evropske države z višjo dostopnostjo omrežja, gledano skozi kriterij števila prebivalcev na pošto ali površine v kilometrih, ki jih pokriva ena pošta. Kot se dogaja tudi drugod po EU in svetu, se bo trend upadanja klasičnih pisemskih pošiljk nadaljeval, obseg paketov bo naraščal, to pa terja od vseh poštnih operaterjev določene prilagoditve.
 

»Pošta Slovenije v vsakem primeru, ne glede na to, ali gre za redno ali pogodbeno pošto, ali pa za zaprtje pošte, še vedno zagotavlja poštne storitve prebivalcem na teh območjih, kot jih določata zakon in splošni akt. Sočasno z optimizacijo poštnega omrežja pa vzpostavljamo sodobne oblike točk za sprejem in izročanje pošiljk, in sicer bo mrežo Pošte Slovenije konec leta 2023 po vzoru tujih pošt oblikovala kombinacija naših lastnih poslovalnic, pogodbenih poslovalnic, paketomatov, avtomatiziranih enot PS 24/7 in alternativnih kontaktnih točk (kot so npr. Petrolovi bencinski servisi), ki bodo omogočale široko dostopnost do naših storitev.«

Pošta Slovenije brez finančne pomoči 

Opozarjajo pa, da ne prejemajo nobene finančne pomoči oziroma nadomestila, čeprav evropska direktiva predvideva dva načina financiranja: s proračuna ali skozi kompenzacijski sklad.

Ker Pošta izvaja univerzalne poštne storitve, to počnejo tudi na nerentabilnih območjih, neozirajoč se na tržni princip. Zakon o poštnih storitvah v Sloveniji predvideva »povsem neustrezno sistemsko rešitev«, in sicer financiranje iz kompenzacijskega sklada, ki v praksi pomeni, da v primeru, če se ugotovi to t. i. nepravično breme, je največja vplačnica v kompenzacijski sklad prva Pošta Slovenije, kar v končni fazi pomeni, da se sredstva prelijejo »iz levega v desni žep« in Pošta Slovenije celotno breme nosi sama, pojasnjujejo. 

»Na to situacijo in nujnost spremembe zakona, ki bo sistemsko ustrezno uredil sofinanciranja ohranjanja poštne infrastrukture ipd. iz proračuna kot dovoljeno obliko državen pomoči, v Pošti Slovenije že več let opozarjamo. Vsekakor je za spremembe na tem področju potreben usklajen pristop tako lastnika, pristojnega ministrstva kot tudi regulatorja.«

V EU se povečuje delež držav oz. izvajalcev, ki prejemajo finančno nadomestilo za izvajanje univerzalne storitve (USO) – že polovica držav plačuje izvajalcu USO kompenzacijo na enega od dovoljenih načinov (na Hrvaškem, v Belgiji, Švedski,  Finski, Veliki Britaniji, Italiji, Češki, Irski, Norveški idr.).

Državne pomoči oziroma subvencije so namenjene predvsem ohranitvi teritorialne prisotnosti na celotnem ozemlju države, posodobitvi poštnih okenc, izvajanju univerzalne storitve ter pokrivanju neto stroška izvajanja univerzalne storitve oziroma nepravičnemu bremenu, ki ga ta predstavlja.

»Tudi v Pošti Slovenije razmišljamo o pomoči države, vendar smo glede te prakse še šele na začetku. Zakon o poštnih storitvah sicer predvideva možnost nadomestila t. i. neto stroška zagotavljanja univerzalne storitve, ki lahko izvajalcu predstavlja nepravično finančno breme, iz kompenzacijskega sklada, vendar je hkrati največja vplačnica sredstev v ta sklad prav Pošta Slovenije sama. To seveda problema v svojem bistvu ne rešuje.«

Med primerljivimi podjetji v Evropi, ki so že prejele ali redno prejemajo državno pomoč oz. kompenzacijo stroškov, namenjeno predvsem ohranitvi teritorialne prisotnosti pošt na celotnem ozemlju države, posodobitvi poštnih okenc, predvsem na ruralnem področju, izvajanju univerzalne storitve ter pokrivanju neto stroška izvajanja univerzalne storitve, je vsako leto več držav, in sicer že kar polovica držav v EU.

Med njimi najdemo Češko (2015–2016: 50 milijonov evrov), Francijo (2014–2015: 1.299 milijonov evrov), Hrvaško (2013-2015: 36 milijonov evrov), Italijo (2014-2017: 1.189 milijonov evrov), Poljsko (2014–2015: 46 milijonov evrov), Slovaško (2015: 12 milijonov evrov), Švedsko (2017: 67 milijonov evrov), Belgijo (2013–2020 bo prejela 1.888 milijonov evrov), Anglijo (2012-2015: 3.412 milijonov evrov), Norveško (2014: 24 milijonov evrov, v teku odobritev 73,1 milijonov evrov), Grčijo (2013-2015: 52 milijonov evrov) in Irsko (2017: 30 milijonov evrov).

Zadnji primer je Francija, kjer je vlada  francoski pošti odobrila 900 milijonov evrov pomoči v obliki davčnih olajšav za ohranjanje poštnega omrežja na podeželju v obdobju 2018–2022.

Katere storitve omogočajo pogodbene pošte?

•         Oddajo pisemsko pošiljko ali paket za notranji in mednarodni poštni promet.
•         Prevzamejo pošiljko, za katero so dobili obvestilo o prispeli pošiljki in ki je pismonoša ni uspel vročiti na naslovu.
•         Kupijo znamke, dopisnice, voščilnice, hišne predalčnike, virtualne kartice različnih  mobilnih operaterjev, nalepko AKOS, obrazec UPN, paketno embalažo ter pisemske ovojnice.
•         Vplačajo poštno nakaznico.
Uporabniki lahko na pogodbenih poštah opravijo naslednje bančne in finančne  storitve:
•         Vplačajo  univerzalni plačilni nalog- obrazec UPN (pogovorno položnica).
•         Opravijo dvig/polog gotovine na transakcijski račun pri Novi KBM.
•         Dvignejo gotovino prek POS terminala ob predložitvi kartic Maestro, Mastercard, Visa, Diners club, American Express.
•         Dobijo informacijo o stanju na osebnem računu fizične osebe in zasebnika pri Novi KBM, vplačajo sredstva ali jih dvignejo z osebnega računa in hranilne vloge pri Novi KBM.
•         Pravne osebe, ki imajo transakcijski račun (TRR) pri Novi KBM lahko dobijo informacijo o stanju na računu, opravijo storitve pologa in dviga sredstev s transakcijskega računa ter negotovinsko plačilo obrazca UPN iz transakcijskega računa.

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Jaja (nepreverjen)

Mislite Tržaška 51? Ker na Tržaški 5 ni pošte. Vsaj jaz ne vem, kje bi bila.

REŠITEV (nepreverjen)

Želje da se poslovalnica ohrani pišite na email [email protected]

Starejše novice