Vsak osmi prebivalec našega planeta je lačen, vsak tretji pa trpi zaradi pomanjkanja hrane, kljub temu da je proizvodnja hrane še vedno zadostna. Ampak koliko časa še?

Do 40 odstotkov od tega, kar se vzgoji za prehrano, se ne poje. V zadnjih treh letih smo v Sloveniji vsako leto zavrgli povprečno 143 tisoč ton odpadne hrane. To na prebivalca znese povprečno 64 kilogramov hrane v letu 2013, leto 2015 se ta številka še poveča, in to na 73 kilogramov ali 14 odstotkov več.

»Če izhajamo iz podatkov iz leta 2016 lahko rečemo, da povprečen Mariborčan na leto ustvari 175 kilogramov mešanih komunalnih odpadkov, 19 kilogramov kosovnih odpadkov, 97 kilogramov bioloških odpadkov, 20 kilogramov odpadne embalaže, 25 kilogramov odpadnega papirja in 17 kilogramov odpadnega stekla,« za Mariborinfo odgovarjajo z mariborske Snage.

To je kar 353 kilogramov odpadkov na osebo v Mariboru.

 »V Mariboru in občinah, kjer izvajamo gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki, zberemo največ mešanih komunalnih odpadkov, in sicer smo v letu 2016 skupaj zbrali 21 tisoč ton drobnih mešanih komunalnih odpadkov, 2330 ton kosovnih odpadkov in 20.430 ton ločeno zbranih frakcij (papir, steklo, embalaža). Če upoštevamo samo tiste vrste odpadkov, ki jih bomo razvrščali v načrtovani sortirnici, smo takšnih zbrali 34.254 ton, kar pomeni, da je investicija v lastno napravo še kako upravičena,« še pojasnjujejo na Snagi.

Koliko hrane odvržemo Mariborčani?

»Na državnem nivoju obstajajo izračuni, da v povprečju Slovenec na leto zavrže 80 kilogramov hrane. Spremljamo sicer zbrane biološko razgradljive kuhinjske odpadke iz gospodarstva (kuhinje, gostilne, šole, bolnice …) – v lanskem letu smo v Mariboru zbrali dobrih 420 ton takšnih odpadkov, a je za te odpadke težko reči, koliko med njimi je zavržene hrane,« odgovarjajo s Snage.

Na osebo v Mariboru zberemo približno 97 kilogramov bioloških odpadkov.

Največ odpadne hrane je nastalo v osrednjeslovenski (povprečno 91 kilogramov na prebivalca) in v pomurski regiji (povprečno 85 kilogramov na prebivalca). Najmanj odpadne hrane je nastalo v jugovzhodni regiji, kar znaša 48 kilogramov na prebivalca.

Na Snagi še dodajajo, da bi z zloglasno sortirnico, o kateri je zadnje čase veliko govora, lahko z gradnjo pričeli junija, obratovati pa bi naj začela januarja prihodnje leto.

Kako ravnati, da hrana ne postane odpadek?

Star kruh lahko na primer porabimo za pripravo drobtin. Iz njega lahko naredimo tudi kruhove cmoke ali pripravimo trijet, sladico, s katero so se sladkali naše babice in dedki.

Recept za trijet

• 4 rezine starega kruha

• 2 dl rdečega ali belega vina,

zmešanega z 0,5 dl vode

• ščepec cimeta

• 2 žlici sladkorja

Na tanko narezane rezine starega kruha na hitro popecite v pečici. Vino, pomešano z vodo, segrejte skupaj s cimetom in sladkorjem. Ta naj se povsem raztopi. Popečene kruhove rezine naložite na krožnik in prelijte z mlačnim vinom.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice