Predor Pekel so kopali 24 ur na dan in sedem dni v tednu. Za varno delo je po večstoletni tradiciji podzemnih del skrbela botra predora, ki je bila v svojem poslanstvu tokrat uspešna.

Štiristo metrov v predoru iz južne smeri in štirideset metrov pod zemljo so bile danes vse oči uprte v en del stene.

Po nekaj zadnjih udarcih je sledil uradni preboj in ko je bil ta varen, sta se lahko ekipi iz obeh strani srečali in si izmenjali simbolična darila. 

Botra Ljuljana Herga je skrbela za varnost pri delih

Na južni strani predora je šopek iz rok ekipe severne strani prevzela botra predora, ki po večstoletni tradiciji pri podzemnih delih skrbi za varno izvedbo.

»Botrca je po rudarski tradiciji tista zavetnica, ki skrbi, da pri izvedbi podzemnih del gradnja poteka varno,« pravi botra predora Pekel Ljiljana Herga, sicer zaposlena na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo.

Alenka Bratušek: »Dobrodošli v Peklu«

Vloga botre je bila uspešno opravljena, saj v dveh letih, ko so delavci in stroji kopali 24 ur na dan in 7 dni v tednu, ni prišlo do delovnih nesreč, čeprav 1530 metrov dolg predor nosi ime Pekel.

»Dobrodošli v Peklu, čeprav imamo danes več kot odličen razlog za zadovoljstvo in veselje,« je kmalu po preboju dejala državna sekretarka na infrastrukturnem ministrstvu Alenka Bratušek.

Drugi največji železniški projekt v državi, takoj za drugim tirom

Preboj v predoru Pekel je del drugega največjega državnega projekta v železniško infrastrukturo, takoj za drugim tirom. Celotna prenova železniške proge od Maribora do Šentilja in avstrijske meje je vredna skoraj 300 milijonov evrov, od tega predor in nov viadukt, ki ju gradita Kolektor in Pomgrad, 100 milijonov.

»Naši delavci so dokazali oziroma celotna ekipa, da znamo delati strokovno, kvalitetno, hitro in učinkovito, tudi v najtežjih pogojih,« je dejal vodja enote tunelogradnje pri Kolektorju Andrej Košir.

Teme predora je le sedem metrov pod hitro cesto

Delavci so najprej pričeli z deli s severne strani, kjer so izkopali en kilometer predora. Bolj zahtevno in počasnejše je bilo kopanje iz južne strani.

»Eden večjih izzivov je bila gradnja predora pod hitro cesto, kajti samo teme predora je sedem metrov pod cesto,« je izpostavil vodja Sektorja za investicije v železnice na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo Dejan Jurkovič.

Zaradi previdnosti so tako dnevno napredovali le po en meter. 

Za zdaj le en tir, a prostora je tudi za drugega

Predor bo zaključen marca prihodnje leto, nato pa bodo vanj namestili še tire in drugi železniško opremo, ki bo omogočala vožnjo s hitrostjo do 120 kilometrov na uro.

Po novem predoru in viaduktu bo sprva postavljen en železniški tir, a je prostora dovolj tudi za drugi tir, ko do železniškega prometa proti avstrijski meji preveč. 

Na novem viaduktu, ki bo najdaljši železniški viadukt v Sloveniji, bo Pomgrad zadnjo betonažo opravil septembra, zgrajen pa bo do spomladi prihodnje leto.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice