Danes smo prestavili urine kazalce, kakšne pa so posledice?

Danes smo prestavili urine kazalce s tretje na drugo uro in tako pridobili dodatno uro spanca. S tem pa smo se tudi poslovili od poletnega obdobja in prešli na zimski čas. Slednji, ki je usklajen tudi s Soncem, bo trajal do zadnje nedelje v marcu, kar se bo prihodnje leto izravnalo s 25. 3.

Merjenje ure je za človeka izjemnega pomena že tisočletja, saj sta se že egiptovska in majevska civilizacija orientirali po soncu in merili v času. Obeliski in kasnejše senčne ure iz starega Egipta in Babilona so pričeli kazati uro, vendar pa naj bi si z dolžinami senc uravnavali  že prej.

Četudi je prišlo do prve pristne omembe sončne ure 752 let pred našim štetje, pa za najstarejšo znano sončno uro velja ura iz 5000 let pred našim štetjem, ki so jo našli v neolitski prehodni grobnici na arheološkem najdišču Knowth v dolini reke Boyne na Irskem. Sodobne ure naj bi se pri merjenju časa od nastanka sveta do danes zmotile zgolj za sekundo. 

Premik ure naj bi imel pozitivne učinke …

Za koordinacijo enotnega svetovnega časa (UTC) skrbi Mednarodni urad za uteži in mere v Parizu, v Sloveniji pa meritve opravlja Slovenski institut za kakovost in meroslovje. 

Premik ure naj bi pripomogel k prihranku energije, več svetlobe pa naj bi zmanjšalo število prometnih nesreč in kriminala, pozitivne učinke pa naj bi beležilo tudi gospodarstvo, poroča STA. Tako so z namenom zmanjšanja porabe energentov in boljšega izkoristka svetlega dneva izvedli prvi premik ure po drugi svetovni vojni v Avstriji in Nemčiji, v Sloveniji pa jo prestavljamo v skladu z evropsko direktivo, ki ureja tovrstno področje.

V Sloveniji se je poletni čas pričel uporabljati 27. marca 1983 naprej, podlaga pa je bil Zakon o računanju časa, ki je bil skoraj pol leta pred tem sprejet v skupščini Socialistična federativna republika Jugoslavija. 

Pa je temu res tako?

Premik ure naj bi tudi znanstveno dokazano botroval zdravstvenim težavam in povečeval tveganje za nesreče in administrativne stroške, medtem ko prihranka porabe energije naj ne bi bilo. Češki evroposlanec Pavel Svoboda meni, da ta cilj ni bil nikoli dosežen, znanstveniki  pa so zgotovili ta premik zmoti cirkadialni ritem, kar vodi v motnje spanja in koncentracije, v nekaterih primerih pa botruje tudi depresiji. Vodja francoskega združenja proti prehodu na poletni čas Eleonore Gabarain pa pravi, da se s tem povečuje tveganje za prometne in delovne nesreče ter zvišuje administrativne stroške. 

O premiku ure so debatirali tudi evropski poslanci, ki so se zavzeli za ukinitev, o predlogu pa bodo odločali v bližnji prihodnosti. 

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Andrzej (nepreverjen)

kukavičji podtaknjenec.

Starejše novice