Slika je simbolična (foto: Bobo).
Začela se je nacionalna preventivna akcija Hitrost, ki bo potekala vse do nedelje. V tem času bodo policisti preverjali, ali vozite prehitro.

Neprilagojena hitrost je še vedno med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč z najhujšimi posledicami, opozarjajo Agencija za varnost prometa in policisti.

V sredo maraton nadzora hitrosti 

Zato bodo policisti od 19. do 25. aprila po vsej Sloveniji izvajali poostrene nadzore in tako preverjali, ali vozite prehitro.

Aktivnosti agencije pa bodo usmerjene predvsem v spletno kampanjo in ozaveščanje o nevarnostih prehitre vožnje. Akcija je evropsko usklajena in jo koordinira Evropsko združenje prometnih policij.

V sredo, 21. aprila 2021, bo v več državah Evropske unije potekal tudi maraton nadzora hitrosti, ki se mu bo slovenska policija priključila z izvajanjem 12-urnega nadzora. Ta se bo pričel ob 6. uri zjutraj in bo potekal do 18. ure. 

To so vse lokacije meritev na območju Policijske uprave Maribor ...

Lokacije meritev so za območje celotne Slovenije objavljene tukaj.

V času nadzora vozniki vozijo počasneje

Namen takšnih preventivnih aktivnosti je umirjanje hitrosti na cestah, pojasnjujejo policisti. Vozniki navadno takrat, ko vedo, da poteka nadzor, zmanjšajo hitrost in vozijo bolj varno.

Dolgoročnejši cilj preventivnih akcij je, da vozniki tak način vožnje obdržijo tudi potem, ko poostreni nadzori ne potekajo več.

Agencija in policija zato še pozivata: »Hitrost je norost! Z umirjeno vožnjo prispevajte k varnim potem za vse prometne udeležence.«

Zaradi prehitre vožnje nastane tunelski vid

Med vožnjo je potrebno zaznati čim več podrobnosti na cesti in okrog nje. S povečanjem hitrosti se voznikovo vidno polje zožuje. To privede do tako imenovanega tunelskega vida

Čim hitreje vozimo, tem dalje izpred vozila usmerjamo pogled, ožje je naše vidno polje. Zato težje zaznamo ali pa sploh ne zaznamo dogajanja ob cesti, kolesarjev, pešcev, ki želijo prečkati vozišče, morebitnih vključevanj z bočnih cest oziroma ne predvidimo dogodka, ki bi ga pri manjši hitrosti sicer lahko. 

Zmanjševanje »ostrega« vidnega polja voznika glede na večanje hitrosti vožnje, t. i. učinek tunelskega vida (vir: Policija.si).

Policisti zato pozivajo, da si zapomnimo: če vozimo s prilagojeno hitrostjo in smo pozorni na dogajanje tudi daleč pred svojim vozilom, lahko pravočasno zaznamo prometno ureditev in dogodke ter predvidimo njihov potek in ustrezno ter varno reagiramo.

Nižja hitrost lahko pomeni ločnico med življenjem in smrtjo

Na podlagi statističnih podatkov je dokazano, da je v primeru trka vozila v pešca ali kolesarja pri 30 kilometrih na uro tveganje za smrtne ali hude poškodbe pešca relativno majhno. Pri višjih hitrostih se tveganje izrazito poveča.

Trk avtomobila pri hitrosti 50 kilometrov na uro v pešca je enak padcu z višine 9,8 metra. Pri hitrosti vozila s 60 kilometrov na uro, je verjetnost preživetja pešca samo še desetodstotna, tveganje za smrt pa kar 90-odstotno.

Omejitve hitrosti v naseljih, območjih umirjenega prometa in območjih omejene hitrosti so namenjene predvsem zaščiti ranljivejših udeležencev v prometu (pešci, kolesarji).

Agencija za varnost prometa in policija svetujeta:

  • V naseljih bodite pozorni na ranljivejše udeležence, pešce in kolesarje ter upoštevajte omejitev hitrosti.
  • Zmanjšajte hitrost vožnje v bližini otroških igrišč, šol in vrtcev, domov za starejše ter pred prehodi za pešce.
  • Na regionalnih cestah in pri zavijanju oziroma vključevanju dodatno preverite, ali se ne približuje motorist oziroma drugo vozilo.
  • Ohranjajte ustrezno varnostno razdaljo, da se lahko pravočasno ustavite.
  • V slabših pogojih vožnje, v mraku, megli, močnih nalivih, zmanjšajte hitrost zaradi slabe vidljivosti in dejstva, da se na mokri podlagi zavorna pot podaljšuje.
  • Čeprav se vam mudi, ne vozite prehitro, raje sporočite, da boste prišli kasneje.
Tako hitrost vožnje vpliva na posledice trčenja: trk pri 50 kilometrih na uro, 70 kilometrih na uro in 90 kilometrih na uro (vir: Policija.si).

Lani več kot 100 tisoč prekoračitev hitrosti

V letu 2020 je bilo kljub manjšemu obsegu prometa ugotovljenih kar 116.180 kršitev s področja hitrosti, kar je skoraj 2000 kršitev več kot v letu 2019. V letošnjem letu 2021, do 12. aprila je bilo takšnih že 37.577 kršitev. 

Lani je življenje zaradi neprilagojene hitrosti izgubilo 27 oseb, letos do začetka aprila pa že sedem, od tega trije pešci, ki niso bili povzročitelji prometne nesreče.

Tretjina smrtnih prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti se zgodi ponoči

Podatki iz let 2019 in 2020 razkrivajo, da se približno tretjina vseh prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi neprilagojene hitrosti, zgodi v nočnem času

Omejitve hitrosti in predvsem njihovo dosledno spoštovanje, so ključnega pomena za lastno varnost. Pri višjih hitrostih so posledice prometnih nesreč namreč težje.

Zmerno in odgovorno vozite zato, ker se objestna vožnja lahko konča usodno, ne zato, da vas ne bi doletela kazen, še opozarjata Agencija za varnost prometa in policija.

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
pohorskisvizec (nepreverjen)

Sem jih videl....vozil po predpisih!

SLO (nepreverjen)

Nerazumljivo, da objavijo lokacijo in uro?! Dovolj bi bilo, da se javi kateri dan bodo poostreno merili hitrost!

Starejše novice