Posledice pozebe naj bi bile vidne šele čez nekaj dni.
Tudi v Podravju smo se zbudili v hladno jutro. Sadjarji zaskrbljeno spremljajo, kakšne posledice je minula, izredno hladna noč pustila na njihovih sadovnjakih. Da bi, kar se da, zavarovali svoj pridelek, so se zaščite lotili na različne načine.

Za sadjarjem iz Stročje vasi pri Ljutomeru je dolga noč. Z zaščito svojih sadovnjakov z oroševanjem je začel že zvečer.

»Začeli smo že malo pred deveto uro, rezultat mislim, da bo tu, kje orošujemo, kar uspešen,« je prepričan Janez Trstenjak iz sadjarstva Trstenjak.

Velika škoda zaradi pozebe

Trstenjakovi obdelujejo okrog petnajst hektarjev ekoloških nasadov, za zdaj imajo sisteme za oroševanje vzpostavljene le na dvajsetih odstotkih sadovnjakov.

»Od leta 2016 do letos smo samo imeli eno normalno trgatev, pa mogoče še eno okej, vse ostalo nam je vzela pozeba,« razlaga Trstenjak.

Led na drevesih, ki je posledica oroševanja.

Led ščiti pred pozebo

Sadjarji se zaščite svojih sadovnjakov pred pozebo lotevajo na različne načine, od pokrivanja s posebnimi mrežami, kurjenjem in pa oroševanjem, ki je še vedno eden najbolj učinkovitih načinov borbe pred pozebo.

»Ko voda prehaja iz tekoče v trdno fazo, se pravi v led, se sprošča energija. Ta energija potem nekje v nasadu ostane in potem je znotraj ledu vedno temperatura okrog ničle ali pa malo pod ničlo in to ščiti,« pojasni Miran Torič, specialist za vinogradništvo in sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota.

Oroševali več kot dvanajst ur

Oroševanje sadovnjakov pa je mogoče le tam, kjer je na razpolago zadostna količina vode. Kot pravi Torič, je najslabše, če ti zmanjka vode sredi oroševanja. Oroševalne sisteme so včeraj vklopili okrog osmih pol devetih zvečer, in jih danes zjutraj po dobrih dvanajstih urah izklopili.

Tudi pri Trstenjakovih bodo danes nadaljevali z oroševanjem.

»Dokler bo voda na razpolago, bomo oroševali. V tem našem sadovnjaku gre približno trideset kubikov vode na uro na hektar,« dodaja Trstenjak.

Sadovnjake na pozebo pripravljajo že jeseni

Sicer pa specialist za vinogradništvo in sadjarstvo pravi, da mora sadjar sadovnjake na možnost spomladanske pozebe pripraviti že jeseni. Opažajo namreč, da tista drevesa, ki so dobro prehranjena, tudi lažje prenesejo pozebo: »To smo se naučili že v prejšnjih letih in tudi letos bo verjetno tako.«

Pred sadjarji je tako še ena dolga noč, ko bodo z vsemi napori skušali zaščititi svoje sadovnjake. Kakšno škodo je tokratna pozeba pustila na njihovih sadovnjakih, pa bodo videli šele čez nekaj dni.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice