Huda neurja so v severovzhodnem delu Slovenije letos povzročila že več kot deset milijonov škode. Za zdaj največjo rešilno bilko kmetom ponuja protitočna letalska zaščita, ki je letos 'rešila' že več neurij kot v zadnjih dveh letih skupaj.

Ljudje so se proti ujmam borili že z ognjem (marsikatera čarovnica je v plamenih končala zaradi kuhanja toče) in zvonjenjem hude ure (zven cerkvenih zvonov naj bi odgnal nevihte). Ali v to domišljijsko kategorijo sodi tudi protitočna letalska zaščita?

V začetku tega meseca so huda neurje kar trikrat posebej prizadela območje Ptuja, kjer je nastalo kar za okoli deset milijonov evrov škode. Kmetje so v nejeveri, kaj jim sploh ostane v 'boju' proti toči. Zavarovanje pridelka s konkurenčno ceno ni združljivo, niti če ga plača država. Protitočnih mrež povsod ni možno namestiti, na izplačila po interventnem zakonu. če bo ta sploh sprejet, bo morda treba čakati več let.

Na izredni seji Območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ptuj je direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek na prvo mesto postavil protitočno obrambo: »Vem, da so mnenja o tem deljena, zato predlagam, da naredimo resno primerjalno analizo protitočne zaščite v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem. Kot direktor zavoda ne morem reči, da ne pomaga.« Stališče Agencije Republike Slovenije za okolje je sicer jasno: za učinkovitost letalske protitočne obrambe znanstvenih dokazov (še) ni.

Več neurij kot prej v dveh sezonah

Vodja obrambe proti toči iz Letalskega centra Maribor Darko Kralj je zagotovil, da je pred vsemi tremi neurji, ki so opustošile območje Ptuja, letalo poletelo: »Vendar pa je treba nevihtno gmoto obdelovati tako dolgo, dokler ima potencial. Če vmes prekinemo, smo naredili več škode kot koristi. Mi smo obdelovali en oblak, na drugi strani so nam Avstrijci 'nasipali' drugega. Med njima je prišlo do enormne razlike tlakov, kar pomeni orkanski veter. Če računamo, da prosti pad znaša 154 kilometrov na uro in bočna komponenta 114 kilometrov na uro, je to projektil, ki se lahko kosa z nabojem iz pištole,« je pripovedoval in poudaril, da so letos naleteli že na več neurij kot prej v dveh sezonah.

Opomnil je, da so takšne situacije z njim razpoložljivo tehnologijo preprosto neobvladljive: »Naše letalo je v Mariboru komaj pristalo, pri bočnem vetru s hitrostjo 50 kilometrov na uro – kar je dvakrat več, kot je za to letalo normalno. K sreči je naša posadka dovolj izkušena, da lahko pristane tudi v takšnem vremenu. Vse ostale alternacije v okolici so bile zaprte.« Zatrdil je, da je financiranje letalske protitočne obrambe, približno 250.000 evrov na leto, upravičeno: »Letos smo obdelali približno 35 nevihtnih oblakov, iz katerih toče potem ni bilo. En tak oblak lahko naredi za pol milijona evrov škode ali več, pa izračunajte.«

Na voljo le še šest ur letenja

Zapleti niso le finančne, temveč tudi birokratske narave, je povedal Kralj: »Letos smo leteli že 17 ur, po pogodbi imamo skupno na voljo 23 ur. Še dva nevihtna dneva, torej, pa bomo porabili vse ure. To je enako, kot če bi gasilcem rekli, da lahko posredujejo samo dvanajstkrat letno.«

Opomnil je še, da toča škode nikakor ne povzroča le v kmetijstvu, a letalsko protitočno obrambo poleg občin sofinancira le Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: »Poleg tega pa izplačilo dobimo šele po končnem poročilu, torej jemljemo kredite in državo financiramo za celo sezono dela.«

Največja protitočna zaščita na svetu

Protitočna zaščita z enim letalom pokriva kar 3500 kvadratnih kilometrov veliko območje: »To je celotno Podravje s Slovenskimi Konjicami in Podvelko ter po avstrijski meji celotno Prekmurje in po hrvaški meji nazaj,« je pred časom pojasnil Kralj.

»Za tako veliko površino, kot jo imamo sedaj, mislim, da je največja površinska obramba pred točo na svetu, bi potrebovali vsaj še eno takšno letalo, kot ga imamo, in mogoče še eno kompleksno letalo, ampak to za seboj potegne tudi posadke v rednem delovnem razmerju, ne le investicije v ta letala, ki bi znašal okrog milijona evrov,« je ocenjeval.

»Kmetje od zavarovanja nimamo nič«

Veliko manj kot kmetje je obrambi pred točo naklonjeno ministrstvo za kmetijstvo. Ti za najboljšo obrambo pred točo štejejo zaščitno mrežo in zavarovanje kmetijskih pridelkov pred točo. Za to namenjajo tudi nepovratna sredstva, a kmetom zavarovanje ne ponuja zadostne zaščite.

»Plačujemo protitočno obrambo, zavarovalnicam premije, ki jih država sofinancira, a ta denar ni produktiven. V Sloveniji imamo najvišje zavarovalne premije. Kolikor država poviša sofinanciranje, za toliko zavarovalnica poviša premije. Kmetje od tega nimamo nič. Večina denarja za sofinanciranje kmetov gre direktno zavarovalnicam,« je oster Milan Unuk.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
prerok (nepreverjen)

Imam občutek, da država namerno zavira letalsko obrambo proti toči, zato pa so posledice po neurju katastrofalne na določenih območjih. Edina rešitev je pokritje pokrajin z letalsko obrambo proti toči, le kako prepričati naše "loleke"?

Starejše novice