Foto: Jure Banfi
Nuška Gajšek je lani decembra kot prva ženska v zgodovini samostojne Slovenije prevzela vodenje najstarejšega slovenskega mesta, Ptuja. Ob izteku leta smo jo povprašali po dosedanjih uspehih in nadaljnjih načrtih.

Kako bi sami ocenili svojo prvo leto v vlogi županje, ste zadovoljni?

»Prvo leto je ponavadi najbolj naporno. Takrat vidiš, kako stvari tečejo, kako so ustrojene. Spoznaš dinamiko, spoznaš zakonitosti. Na podlagi tega si začneš ustvarjati tisto pravo sliko, kaj se dejansko dogaja. Prvo leto je bilo torej spoznavno in zelo pestro. Ne morem reči, da je bilo ne vem kako naporno, je pa bilo zame zelo poučno. Dobila sem res pravi vpogled v to, kar se v našem mestu dogaja, kakšni ljudje živijo v tem mestu. Po tem ne moreš biti drugega kot samo ponosen na to mesto.« 

Kaj bi šteli za svoj največji uspeh in kaj za svoj največji neuspeh v preteklem letu?

»Uspehi bodo, upam, še prišli. V prvem letu smo morda malo umirili negativno klimo, ki je prevladovala po vseh preteklih dogodkih. Naredili smo nekaj malih korakov, a pomembnih za Ptuj in za občane. Rada se pohvalim z brezplačnim prevozom po naročilu za starejše občane Šoferko, ker je vzorčni primer tega, kako je, ko stopimo skupaj. Učinke lahko maksimiziramo za najmanjši možni vložek. Seveda je pri tem največ na ljudeh, zato se še enkrat zahvaljujem našim fantom, ki z največjim veseljem opravljajo to prostovoljno delo, in Javnim službam Ptuj.

Nekih hudih neuspehov v tem mandatu ne vidim. Morda bi si želeli boljše realizacije. Letošnji občinski proračun smo namreč sprejeli šele aprila, kar nam je za tri do štiri mesece skrajšalo možnost realizacij in to se pozna. Zato veliko projektov zamikamo v leto 2020, na primer ureditev Gregorčičevega drevoreda, obnovo Osnovne šole Mladika, tudi za mestno tržnico smo si želeli, da bi bila končana v 2019. Vse napore bomo vložili v to, da bomo naredili vse, kar smo rekli, da bomo, in morda še kakšno stvar zraven. Moramo pa biti tudi realni, da nam bo verjetno kje tudi spodletelo.« 

V času predvolilne kampanje ste močno poudarjali sodelovanje. Ste pri mestnih svetnikih naleteli na odprta vrata?

»Mislim, da dobro sodelujemo. Seveda je prostor, da to izboljšamo, še vedno velik. Delovanje občinske uprave bomo prilagodili tako, da bodo mestni svetniki gradiva za seje dobili en mesec prej. Tako bomo lahko komunicirali bistveno dlje, saj so imli doslej mestni svetniki gradivo na voljo praktično en teden. Formalizmi gredo pri tem gladko skozi, velikokrat pa se kakšna stvar tiče širše javnosti in jo je treba uskladiti. Za to pa je en teden premalo.

Mestni svetniki so tudi dobro sprejeli naše neformalne delovne sestanke, na katerih si izmenjujemo informacije in zamisli. Delamo na tem, da bo to fiksen termin v mesecu, da bomo vsaj enkrat na mesece vsi skupaj sedli za isto mizo. Seveda smo vsi omejeni s časom; mestni svetniki imajo vsak svojo službo, zato to terja kar nekaj usklajevanja in energije. Vendar pa je pripravljenost za sodelovanje na vseh straneh; želim si, da bomo to sodelovanje le še krepili.« 

Foto: Jure Banfi

Kako sodelujete z občani Mestne občine Ptuj? Nedavno ste, denimo, organizirali javno razpravo o urejanju urbanih vrtov.

»Pričakovala sem, da bo odziv še malenkost boljši. Razprava morda številčno ni bila tako odzivna, je pa bila vsebinska. Ljudje so prišli in povedali, kaj jih moti, kaj bi spremenili. Temu se bomo skušali prilagoditi. Tak primer dobre prakse se je tudi v drugih občinah izkazal za pravo pot.

Vsaj dvakrat mesečno imamo pogovorne ure z občani. Ljudje so jih vzeli za svoje, termine imamo vedno polne. Če komu popoldanski termin ne ustreza, se mu tudi prilagodimo in ponudimo izreden termin v dopoldanskih urah.

Grem tudi na večino dogodkov, kolikor pač en človek v 24 urah lahko. V preteklem letu sem se udeležila velike večine občnih zborov in različnih prireditev, to prakso nameravam nadaljevati. Marsikdo mi reče, da se bom s tem »skurila«. Dejstvo pa je, da se med ljudmi energija pridobiva, ne izgublja. Ko greš med ljudi, vidiš, kaj dejansko potrebujejo, kako stvari funkcionirajo, zato potem tudi lažje politično odločaš, ko do tega pride.« 

Foto: Jure Banfi

Mestni svet je moral s sklepom zahtevati, da Ptuj ohrani status središča nacionalnega pomena. Za obvoznico so morali domačini večkrat protestirati, tudi izgradnjo urgentnega centra ste morali Ptujčani večkrat zagovarjati v Ljubljani. So to znaki, da Ptuj izgublja na svoji pomembnosti na državni ravni?

»Upam, da temu ni tako. Dejstvo pa je, da se mora Ptuj veliko bolj boriti za tisto, kar je drugim samoumevno. S to borbo nadaljujemo, mislim, da smo bili kar uspešni. Urgentni center bo, verjamem, da tudi z nadgradnjo. Ptuj ostaja središče pokrajine, čeprav je vmes že kazalo, da ne bo. Tudi pri prostorski strategiji Slovenije se stvari spreminjajo v drugo smer. Na ta dokument čakamo že skoraj eno leto, so ga pa po zadnjih informacijah prilagodili tako, da bomo z njim zadovoljni tudi mi. Vsekakor ne bomo pustili, da nas pozabijo. Bomo glasni, vedno bolj, če bo treba. Bomo pač opravili še več obiskov v Ljubljano. Če nas pač ne vidijo, nas bodo pa slišali.« 

Koliko je Ptuju ta mantra »zapostavljenosti« doslej pomagala in koliko ga je dejansko zavirala?

»Verjamem, da ko sam sebi prilepiš neko etiketo, se potem v skladu z njo začneš tudi obnašati. Res bomo morali nehati govoriti o svoji majhnosti in zapostavljenosti ter si s svojimi dejanji izboriti prostor, ki nam pripada. Ptuj je mestna občina in regijsko središče, to so dejstva in tega ne moremo spremeniti.

V zadnjem času imamo priložnosti za vzpostavitev študijskih programov, da se dogovarjamo za gradnjo neprofitnih in oskrbovanih stanovanj. S pravo komunikacijo, s pravim pristopom se da. Četudi smo kdaj mislili, da imamo zaprta vrata; vrata se vedno odpro. Mislim, da gremo v pravo smer, se pogovarjamo, se odpiramo. Verjamem, da bo to Ptuj - morda ne na kratki rok, morda ne naslednji teden - to tudi občutil.« 

Ocenjujete, da vam vaša stranka pri zagovarjanju interesov v Ljubljani dovolj dobro stoji ob strani, glede na to, da so Socialni demokrati koalicijska stranka?

»Seveda, to od njih pričakujem. Smo vladna stranka, imamo tudi svoja ministrstva, v vladi imamo svoje predstavnike, tudi na drugih ministrstvih imamo državne sekretarje. Ne pričakujemo prednostne, ampak enakopravno obravnavo: da nas poslušajo, da nam pomagajo odpreti kakšna vrata, da lahko predstavimo svoje poglede, ideje in potrebe ter da potem skupaj poiščemo rešitve.

Ptuj s svojimi razvojnimi izzivi ni nič kaj bistveno drugačen od drugih občin. Ko predstavljamo svoje težave, torej govorimo v imenu velike večine občin in se borimo za obstoj lokalne samouprave. Lokalni nivo je tudi za delovanje celotne države ključen.« 

Foto: Jure Banfi

Bi se sami lotili prenove mestne tržnice na enak način, če bi projekt vodili od začetka? Kaj bi storili drugače?

»Verjetno ne, ampak po bitki smo vsi generali. Verjetno si takrat nihče ni predstavljal, da se bo ta stvar tako zavlekla in toliko stala. Pred nami pa je nov projekt, to je Stara steklarska delavnica s pripadajočimi ulicami. Upam, da smo se iz primera mestne tržnice vsi skupaj nekaj naučili. Tako bomo pri novem projektu tudi pogodbe zasnovali drugače, osebno sem pristašica pogodb na ključ. Naj izvajalci povedo, koliko bo stalo, naj si vkalkulirajo še nepredvidena dela, da potem ni presenečenj. Postopek bomo peljali tako, da bodo stvari čim bolj transparente, čiste in jasne - že od samega začetka.« 

Se vam zdi, da ste ujetnica načrtov prejšnjega župana?

»Nobena stvar se ne začne ali konča s prihodom nekoga drugega, vedno ostanejo stvari iz preteklosti. Če ne drugega, moramo poplačati kredite. Tudi jaz bom nekomu, ki bo prišel deset let za tem časom, pustila kredite, ki jih jemljemo danes. Pustili bomo tudi projekte, ki se bodo za uspešne ali neuspešne šele izkazali. Verjamem, da je vsak v svojem času delal tisto, kar je zmogel, in v dobri veri, da bo to Ptujčankam in Ptujčanom koristilo.« 

Ali si lahko tudi Ptuj iz naslova Evropske prestolnice kulture obeta kakšno odmevnejšo pridobitev, kot je zipline, ki ga bo hrvaška Rijeka zgradila v okviru svojega programa EPK?

»Zavedli smo kar nekaj projektov, ki bi si jih želeli. Seveda bodo ti projekti odvisni tudi od tega, kaj bo država ponudila kot infrastrukturni vložek v EPK. Zdi se mi, da najbolj potrebujemo primerno dvorano, saj nas zdaj na vseh koncih opozarjajo, da tega nimamo.

Seveda pa imamo projektov, povezanih s kulturno infrastrukturo, odprtih veliko. Potrebujemo novo glasbeno šolo, dominikanski samostan čaka na dokončanje prenove. Ptuj nujno potrebuje arheološko razstavišče - pa ne samo Ptuj, država ga potrebuje, saj so v muzejskih depojih državne zbirke. Sramota je, da razstavišča nimamo že devet let. Vsekakor stavimo na arheološko razstavišče.

Sprejet je kulturni evro. Tudi če denar ne bo namenjen novogradnjam, kar smo si najprej želeli, bomo naše načrte prilagodili in arheološke zbirke postavili v obstoječe objekte. Govorim o grajski žitnici. Državi smo poslali dopis, da želimo vedeti, ali delamo v smeri novogradnje ali obstoječega fonda. Čakamo odgovor, temu bomo prilagodili naše projektne naloge in idejne zasnove. Torej: EPK da ali ne (seveda verjamemo, da da), arheološko razstavišče pa ne glede na vse.« 

Kako v kontekst najstarejšega slovenskega mesta in mesta, ki kandidira za EPK, sodi sežigalnica odpadkov? 

»Sežigalnica je bila leta 2015 umeščena v občinski prostorski načrt. Gre za državni projekt, ki lahko gre v eno ali drugo smer. O tem se na Ptuju pogovarjamo, ker vemo, da imamo z odpadki težave, imamo na pol delujoče ali nedelujoče odlagališče odpadkov, stroški smeti nam pa enormno rastejo. Ptujčani z vsako položnico, ki jo dobimo, občutimo, da stvari ne gredo v pravo smer. Veliko težavo z odpadki ima država kot celota.

Sežigalnica odpadkov je lahko dobra zgodba. Obiskali smo pobrateno mesto Burghausen, kjer smo si eno od sežigalnic odpadkov ogledali. Tam je sežigalnica narejena tako, kot mora biti. Ker pa pri nas vedno kaj skrene s poti, smo tudi mi skeptični do tega. Pri okoljskih standardih ne moremo popuščati. O sežigalnici se torej samo pogovarjamo, nobenih odločitev še ni.« 

Precej preglavic so že v prvem letu mandata povzročila neurja. Koliko ima občina glede obnov zvezane roke?

»Kar. Veliko projektov imamo podpisanih, ki jih moramo sfinancirati. To so evropski projekti kanalizacije; evropska perspektiva se izteka in to je treba zaključiti. Tudi zadolžujemo se temu primerno, prostora več ni in potem se zgodi neurje. Neurje je poškodovalo infrastrukturo v mestu: osnovne šole, ljudsko univerzo, tudi Mestno hišo. Obnova objetkov, ki so kulturni spomeniki, je še toliko dražja. Rezervnega fonda, iz katerega bi to obnovili, potem naenkrat zmanjka.

Ministrstvom smo poslali več pozivov, tudi predlogov, na kak način bi to uredili. Želimo si celovitih sanacij, da bomo naslednjih 20 let mirni, ker bodo stvari obnovljene in zavarovane, tudi z garancijo. Seveda pa to ne more iti v skupno zadolženost občine, samo tako bomo občine to lahko izpeljale. Čakanje na pomoč države traja; ne govorimo o devetih mesecih, prej o dveh, treh letih. Popisane škode na infrastrukturnih objektih je bilo za okoli 2,5 milijona evrov. S predračuni za celovito sanacijo pa smo prišli na približno 7 milijonov evrov.« 

Kaj pa težave z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, menda se na Ptuju velik del obnov podraži, že zaradi zahtev spomeniškega varstva?

»Stroko razumemo, spoštujemo in cenimo. Želeli bi si le več posluha za to, da bi lahko nekatere stvari delali fazno. Ko zaprosimo za kulturnovarstveno soglasje in pogoje, dobimo vedno spisek želja, ki je po našem mnenju nerealen. Zato se nam dogaja paradoks: namesto da ščitimo kulutrno dediščino, dejansko aktivno sodelujemo pri tem, da ta propada. Ker namreč vsem pogojem ne moremo zadostiti, dvignemo roke in se tega raje ne lotimo.« 

Foto: Jure Banfi

Ptuj po eni strani vabi s sloganom »Pridi v mesto«, po drugi strani ukinja parkirišča in draži parkirnine. Kaj torej mesto sploh želi?

»V centru mesta se je v zadnjem obdobju ukinilo skoraj sto parkirnih mest, večina zaradi obnove tržnice. Pogovarjamo se o parkirnem platoju za minoritskim samostanom in vinsko kletjo. Menimo, da je tam najboljši prostor, ker je tudi parkirišče na Lackovi najbolje sprejeto in najbolj frekventno. Seveda smo tudi pri tem naleteli na nasprotovanja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ampak smo trmasto vztrajali. Zdaj imamo delovno skupino, sestavljeno iz strokovnjakov. Verjamem, da bo do realizacije prišlo, seveda pod določenimi pogoji. Pogovarjamo se tudi o tem, da bi ljudem omogočili brezplačno enourno parkiranje v spodnjem delu Slomškove ulice, pri upravni enoti.« 

Komu od sodelavcev ta hip najbolj zaupate in zakaj?

»Zaupanje imam v vse svoje sodelavce.« 

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Romska Republika (nepreverjen)

Ptuj ali Poetovija naselje iz rimljanskih casov, bili so bogati, uspesni z dobrim ugledom, dokler jih niso zaceli preganjati slavonski barbari, ki so prisli iz vzhoda.

Starejše novice