Mariborska občina je izdelala detajlno karto ogroženosti Maribora zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki jih je na tem območju še vedno zelo veliko. Kje so torej Mariborčani najbolj ogroženi?

Mariborski mestni svetniki bodo med drugim na ponedeljkovi 26. seji mestnega sveta obravnavali odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v Mestni občini Maribor.

Ta prinaša nekatere nove spremembe, in sicer spremembe področne zakonodaje, celovite spremembe na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ureditev področja neeksplodiranih ubojnih sredstev na območju Mestne občine Maribor.

Odlok tako na novo ureja področje varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi na podlagi pripravljene ocene ogroženosti Mestne občine Maribor zaradi omenjenih sredstev, katera je bila sprejeta 20. septembra 2021.

Kje so Mariborčani najbolj ogroženi?

Odlok, v skladu s pripravljeno karto ogroženosti predvideva tri stopnje ogroženosti, in sicer višjo, srednjo in nižjo stopnjo. 

Najvišja stopnja ogroženosti je glede na karto bombnih zadetkov potemtakem na območju Tezna, Studencev in središča mesta.

Pri tem na občini poudarjajo, da nobena stopnja ogroženosti ne izključuje možnosti najdbe neeksplodiranih ubojnih sredstev na območju občine. 

Vir: Mestna občina Maribor

Leta 2019 naključna najdba dveh avio bomb

Namen ureditve področja izhaja predvsem iz izvajanja gradbenih in drugih zemljiških del na rizičnih območjih in tako določa, da je na območjih z višjo stopnjo ogroženosti zaradi utemeljenega suma najdbe neeksplodiranega ubojnega sredstva potrebno ustrezno postopanje, ki predvideva izvedbo predhodne detekcije zemljišča zaradi možnosti najdbe neeksplodiranih ubojnih sredstev.

Tako sta bili med drugim v letu 2019 v Mestni občini Maribor med izvajanjem gradbenih del na rizičnih območjih naključno najdeni dve avio bombi teže 250 in 500 kilogramov.

»Tovrstne naključne najdbe predstavljajo visoko stopnjo tveganja, da pride nenadzorovane aktivacije neeksplodiranih ubojnih sredstev in s tem do ogrožanja življenja ljudi in živali ter premoženja,« poudarja mariborska občina.

Na območju Maribora odvrženih skupno več kot 15 tisoč bomb

Izhajajoč iz zgodovinskih virov je bilo namreč med 7. januarjem 1944 in 12. aprilom 1945 na območju Mestne občine Maribor izvedenih 29 bombnih napadov, pri tem pa je bilo odvrženih skupno 15.795

Najhujši bombni napad je bil 14. oktobra 1944, ko je na mesto in okolico padlo kar 560 bomb, ki so ubile 76 ljudi. 

Tako je možnost najdbe neeksplodiranega ubojnega sredstva na območjih, ki so bila predmet strateškega zavezniškega bombandiranja relativno visoka in s tem povezana možnost nastanka nesreče zaradi nenadzorovane aktivacije sredstva.

Ob predhodno izvedeni detekciji zemljišča in odstranitvi neeksplodiranega ubojnega sredstva s strani pripadnikov Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, se možnost nastanka nesreče ob aktivaciji bistveno zmanjša.

Lani 511 primerov in 3529 kosov ubojnih sredstev

Na ministrstvu za obrambo so povedali, da pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi posredujejo skoraj vsak dan.

Statistika za obdobje od 2005 do 2018 kaže, da opravijo v povprečju več kot eno intervencijo na dan in na dan odstranijo 17,30 kosa teh sredstev v skupni teži 24,24 kilograma. V preteklih trinajstih letih so izvedli 5813 intervencij ter odstranili 123.870 kilogramov neeksplodiranih ubojnih sredstev.

Zadnji dostopni podatki za lansko leto kažejo, da so pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi posredovali v kar 511 primerih. Čez celotno leto so pri tem našli 3529 kosov ubojnih sredstev v skupni teži 7878,75 kilograma.

Kaj storiti ob najdbi neeksplodiranega sredstva?

Če najdemo neeksplodirano ubojno sredstvo ali podoben sumljiv predmet, se ne smemo ustrašiti ali povzročati panike. Vsi navzoči se morajo mirno umakniti z nevarnega območja.

Dostop do kraja najdbe je otrokom treba onemogočiti, sicer pa tudi postaviti opozorilni napis ali kako drugače opozoriti na nevarnost.

Vsekakor je pomembno tudi to, da se predmeta ne dotikamo in ga ne prestavljamo. Že najmanjša količina eksploziva lahko povzroči hujšo telesno poškodbo ali celo smrt. Kraj z nevarnim predmetom zapustimo po isti poti, po kateri smo do njega prišli. V bližini tega kraja ne kurimo ognja in ne uporabljamo zažigalnih sredstev.

O najdbi pa čim prej obvestimo center za obveščanje na telefonsko številko 112 ali policijo na številko 113. Pri tem sporočimo čim več podatkov o kraju najdbe in predmetu, povemo pa tudi, ali so ogroženi ljudje in živali.

Mesta najbolj pogostih najdb neeksplodiranih ubojnih sredstev pri nas (vir: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje).

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice