Po predvidevanih direktorja Mednarodnega raziskovalnega centra Janeza Ujčiča si lahko muzej v spomin na sovjetske vojne ujetnike obetamo prihodnje leto.

Včeraj sta tako podpisala pogodbo Ujčič in direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor Aleksandra Berberih Slana, ki sta tako uredila razmerje med decembra ustanovljenim Mednarodnim raziskovalnim centrom druge svetovne vojne, ki zaenkrat deluje kot samostojni zavod, in  Muzejem narodne osvoboditve Maribor, ki bo nudil strokovno pomoč. 

Znanstveno-raziskovalni in spominski center nameravajo urediti v objektu nekdanjega taborišča za sovjetske ujetnike v mestni četrti Melje, ki ga je mariborska občina lani odkupila in ga s tem prenesla v občinsko last. Z gradbenimi deli pa bodo morda pričeli že letos.

Slovenija finančno ne bo sodelovala

Na Rusih je, da muzej uredijo, denar pa naj bi pridobili z zbiranjem sredstev z različnih naslovov – po najnovejših informacijah naj bi delež prispevala tudi ruska država, poroča STA. O tem naj bi spregovorili 21. februarja, med predvidenim obiskom ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova.

Slednji si je že julija 2014 ogledal meljski objekt in tako simbolično zagnal uresničevanje projekta, ki naj bi postal – poleg Ruske kapelice na Vršiču – simbolna točka sodelovanja med Rusijo in Slovenijo. V pogovorih sodelujejo tudi slovenske državne oblasti, ki naj bi po prvotnem dogovoru krile stroške dela zaposlitev v bodočem muzeju. A naj bi se to do danes spremenilo, Ujčič je namreč povedal, da »Slovenija ne bo finančno sodelovala«.

Podoba muzeja že znana, denar še čakajo

Idejno zasnovo muzeja sta že pred leti izdelala arhitekta Tomaž Kancler in Mateja Katrašnik, projekt pa je bil takrat ocenjen na 2,5 milijona evrov. Ujčič je tako pojasnil, da je rusko veleposlaništvo doslej preko donatorjev prispevalo okoli 250 tisoč evrov, nov priliv pa si obetajo z ruskega proračuna po sprejetem rebalansu.

Nekdanji Stalag XVIII D.

Med drugo svetovno vojno je bil kompleks opuščenega skladišča v Melju del nemškega nacističnega ujetniškega taborišča, imenovanega Stalag XVIII D. V njem je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v izredno nehumanih razmerah nameščenih več tisoč ruskih vojnih ujetnikov in večina jih je zaradi izčrpanosti, podhranjenosti ali bolezni tam tudi umrla. Po nekaterih ocenah je tam umrlo več kot 5000 ljudi, po Ujčičevih besedah so doslej uspeli odkriti več kot 3000 njihovih imen.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice