Največ težav imajo Mariborčani pri pravilnem ločevanju odpadne embalaže, saj v posode z rumenim pokrovom odlagajo tudi druge odpadke. Velikokrat se tu znajdejo tudi odpadki, ki so preveliki za takšne zbiralnice in bi jih morali odpeljati v zbirne centre.

Mnogi ekološki otoki se spreminjajo v majhna odlagališča odpadkov. Na mariborski Snagi se, kljub ozaveščanju, vsakodnevno srečujejo s primeri napačnega ločevanja odpadkov. Kosovni odpadki, odpadni gradbeni material, odpadne baterije. Stalnica. Med najbolj nenavadne stvari, ki jih Mariborčani mečejo v odpadke so živalski kadavri

»Med odpadki smo že našli konjsko glavo, medtem ko so kadavri postali že skoraj stalnica. Izstopala je mrtva kača,« za Mariborinfo pojasnjuje Snaga.

Ob vsem tem pa številni meščani od Snage pričakujejo še servis iskanja in vračanja izgubljenih stvari.

»Naši uporabniki mislijo, da odpadke skrbno pregledamo in nas pogosto kličejo, če so med odpadke odvrgli nekaj, kar dejansko še potrebujejo - izstopajo ključi. Glede na to, da sortiranje mešanih komunalnih odpadkov opravlja sortirnica, ostale odpadke pa samo prehodno skladiščimo in predajamo prevzemnikom, seveda takšne 'izgubljeno-najdeno' službe ne izvajamo,« dodajajo.

S kampanjo Moja skrb, moji odpadki želijo izboljšati urejenost ekoloških otokov 

Ekološki otoki so najbolj problematični z vidika odlaganja odpadkov, ki tja ne sodijo. Na ekoloških otokih zbirajo odpadno embalažo, papir in steklo.

»Na njih pa najdemo tudi gradbene odpadke, mešane komunalne odpadke, pogosto tudi kosovne odpadke. To je narobe, to onesnažuje naše okolje in takšnega početja se moramo odvaditi. Zato smo se z Mestno občino Maribor odločili za kampanjo Moji odpadki, moja skrb, v kateri bomo tako z ozaveščanjem kot tudi drugimi ukrepi skušali občanom pokazati, da s tem, ko z odpadki ravnajo neodgovorno, škodijo predvsem sebi in svojim bližnjim,« opozarja Snaga.

»Druga težava, ki je povezana z ekološkimi otoki, pa jo občani še težje razumejo, je, da četudi na ekološki otok odložijo papir, embalažo ali steklo, a odpadke odložijo ob posodo, naredijo prekršek,« dodajajo.

Odpadki ob posodah privabljajo glodavce in tisti, ki živijo v neposredni bližini ekoloških otokov, se pogosto pritožujejo predvsem zaradi miši in podgan: »Zabojniki in posode za odpadke imajo pokrov z namenom. In pokrov mora biti zaprt, saj s tem preprečujemo raznos odpadkov po okolici v primeru močnejšega vetra in seveda preprečimo hranjenje glodavcev tam, kjer niso zaželeni - v urbanem naselju.«

Posameznik v Mariboru po podatkih Snage še zmeraj ustvari največ mešanih komunalnih odpadkov, in sicer približno 159 kilogramov na leto. Sledijo ločeno zbrane frakcije (papir, steklo, embalaža), ki predstavljajo 143 kilogramov zbranih komunalnih odpadkov na Mariborčana na leto.

Povprečen prebivalec mesta zbere na leto še 82,2 kilograma bioloških odpadkov in slabih 15 kilogramov kosovnih odpadkov.

Lani so v Mariboru s premično zbiralnico zbrali nekaj več kot 68 ton nevarnih odpadkov, v zbirnih centrih v celem letu pa še dodatnih 929 ton. Količina zbranih nevarnih odpadkov iz gospodinjstev je v enem letu prvič presegla tisoč ton.

»Kazni so predpisane v odloku o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Mestni občini Maribor in znaša za fizično osebo 100 evrov, za pravno osebo pa od 500 do tisoč evrov,« še pojasnjujejo, a podatkov o tem, koliko kršiteljev je tudi dejansko kaznovanih, nimajo.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Govorilo se je (nepreverjen)

da so tudi umorjene metali u smeti

Starejše novice