Morda se boste čudili, zakaj vam te dni, ko se vzpenjajo temperature, svetujemo, da se ob izletu v naravo dobro oblecite. A ko boste videli statistiko okužb z lymsko boreliozo, boste razumeli, da previdnost nikakor ni odveč.

Kar zadeva število okužb, je namreč za nami pravzaprav rekordno leto. V Sloveniji letno beležimo med 5.000 in 7.000 novih primerov obolelih za lymsko boreliozo. Bolezen, ki jo povzroča bakterija, običajno poteka v treh fazah, pri čemer so prvi simptomi vidni v roku 3 do 32 dni od vboda klopa.

V prvi fazi se pojavi značilna sprememba na koži, neboleča rdečina (eritem). Nastane lahko tudi več tovrstnih sprememb rdečin na telesu, včasih pa se sploh ne pojavijo. Izginejo običajno po nekaj tednih, v nekaterih primerih še pozneje.

Druga in tretja faza bolezni se medtem pojavita po več mesecih ali letih po okužbi in prinašata hude težave, med njimi so prizadetost organov ali organskih sistemov, na primer kože, živčevja, sklepov, mišic – celo oči in srca. 

Cepiva proti lymski boreliozi pri ljudeh še ni, zdravimo jo z antibiotiki. Ob zgodaj prepoznani bolezni je zdravljenje praviloma precej učinkovito, so pa pri zastaranih oblikah bolezni možni tudi večji zapleti.

Rekordno leto za najbolj ogroženo populacijo na svetu

Lymska borelioza je v Sloveniji daleč najbolj pogosta bolezen, ki jo prenašajo klopi, pojasnjujejo v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, letno namreč zabeležimo do več kot 6.000 novih primerov.

Tako smo Slovenci, glede na incidenco, ki v nekaterih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, pravzaprav najbolj ogrožena populacija v svetu.

Tedensko spremljanje lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa kaže, da je za lymsko boreliozo v letošnjem letu doslej zbolelo že 366 oseb.

Lani je po preliminarnih podatkih zbolelo kar rekordnih 7.543 oseb, pri čemer je največ bolnikov sodilo v starostno skupino od 55 do 64 let. V letu 2017 je obolelih bilo bistveno manj – 4.534, leta 2016 pa 4.265. 

Klopi prezimijo v listju, skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Aktivni postanejo zgodaj spomladi z dvigom temperature tal, dejavni pa so pogosto vse do pozne jeseni. Na preživetje živali in prenos bolezni tako imajo velik vpliv tudi mile zime in tople pomladi; deloma gre torej za zdravstveno posledico podnebnih sprememb. 

Incidenčna stopnja prijavljenih primerov lymske borelioze (1. 1. 2018 – 14. 4. 2019) (Vir: nijz.si)

Število zabeleženih primerov je pri nas sicer bilo izredno visoko že v preteklih letih. Daleč od zanemarljivega pa je tudi število okužb s klopnim meningoencefalitisom. To je v primerjavi z lani na državni ravni resda upadlo, vendar nevarnost ostaja.

Klopa pred odstranitvijo nikar ne mažite ali vrtite

Kako se torej zaščititi in preprečiti okužbo? V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo predvsem, da:

•    nosimo oblačila svetlih barv, dolgih rokavov in hlačnic, ki pokrivajo večji del telesa;
•    uporabljamo repelente (sredstva, ki odganjajo klope);
•    se ob vrnitvi iz narave temeljito pregledamo (lasišče, predel za ušesi, roke, dlani, dimlje, kolena in noge), se oprhamo, umijemo glavo in operemo oblačila;
•    že prisesanega klopa čim prej odstranimo s pomočjo koničaste pincete. To storimo tako, da ga primemo čim bližje koži in ga z odločnim potegom izvlečemo, pri tem ga z ničemer ne mažemo, vrtimo ali kako drugače rotiramo;
•    mesto vboda opazujemo še vsaj nekaj tednov po odstranitvi klopa;
•    se izogibamo uživanju nepasteriziranega mleka/mlečnih izdelkov domačih živali (koz, ovac in krav);
•    se za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom odločimo za cepljenje.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice