Pogovarjali smo se z zdravnico, humanitarko in predsednico društva Humanitarček Ninno Kozorog.

Ninno Kozorog so bralci revije Zarja/Jana izbrali za že 31. Slovenko leta.

V uredništvu Mariborinfo nas je zanimalo, kaj Kozorogovo vodi pri humanitarnosti: »Tako si želim, da bi znala odgovoriti na to, saj je to zagotovo najbolj pogosto zastavljeno vprašanje. Notranji vzgib? Morda bes nad sistemom? Ali pa kombinacija obojega?«

Slovenka leta je povedala, da je svojo humanitarno pot pričela že zelo zgodaj: »Že kot najstnica sem bila aktivna v okoliskih društvih, tudi v Zvezi prijateljev mladine. Prvi večji projekt je bil Pomagajmo skupaj za toplo posteljico Splošne bolnišnice Celje, ko sem še delala kot študentka v Termah Olimje. Leta 2011 smo nato s kolegi ugotovili, da je včasih potrebno imeti stvari formalizirane in rodil se je Humanitarček.« 

Zdravnica energijo dobiva »predvsem iz kave, pa tudi iz ljudi, ki se nam pridružujejo. #projektVida je kot snežna kepa, ki je začela prebujati ljudi okrog sebe. Čas pa – hja. Tega je vedno premalo.« 

»Že sama nominacija za Slovenko leta se je zdela nedoumljiva, predvsem pa je bila pohvala za to, kar počnemo. Ne samo jaz. Vsi moji, ki me prenašajo že desetletje. Me spodbujajo. In ko zmanjka Ninninega zagona z 'marcmelovsi' in kavo nekako vrnejo to energijo,« je Kozorogova povedala o izboru za Slovenko leta.

»Ampak veste – mi ... humiji smo zmagali z nominacijo, ki je odprla ljudi. Pisali so, da so naredili to in ono. Ona zgodba jim je dala mislit to. Druga drugo. Pomagali so v mikrookolju. In zato si vsak od njih zasluzi naziv slovenec in slovenka leta. Sama pa si želim, da bi to nagrado lahko ravno zaradi takih slovencev, slovenk predala naprej – čez par let. Sistemu. Državi, če hočete. Ker ne bi bilo nobene Vide več. In ker ne bi potrebovali nobene Ninne in humijev,« je še dodala.

Ninna Kozorog: »Sistem, družba. Je vsak izmed vas. Izmed nas.«

Kozorogova je poudarila, da lahko »vsi kritiziramo sistem in družbo. A se zavedajmo. Sistem, družba. Je vsak izmed vas. Izmed nas. In vsak, ki je dovolj nor, da verjame, da bo spremenil svet. Ga bo. Morda ne celega, bo pa spremenil mikrookolje ... ki je svet nekomu. In ta val spremembe bo potoval naprej ... v še eno mikrookolje.«

Tako pa humanitarka komentira socialno sliko v Mariboru in po Sloveniji: »Menim, da smo se malce zazibali v neko lažno idejo gospodarske rasti. Vsak sedmi Slovenec živi pod pragom revščine, torej gospodarske rasti le ni.«

Dodaja še, da so »starostniki v Sloveniji skupina, za katero nimamo primerne sistemske ureditve. Pokojnine so tako nizke, da ima vse več starostnikov težave z gmotnim položajem in revščino. Dejansko je vsaka špekulacija o skriti revščini samo špekulacija. Že dani podatki, da ima 37.000 starostnikov manj kot 300 evrov, so dovolj zaskrbljujoči.«

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice