Po izbrisu grafita predsednika vlade Janeza Janše z iztegnjeno roko na območju mariborske Pekarne, so se številni spraševali, zakaj je prišlo do odstranitve (zgolj) tega grafita, saj je po Mariboru polno grafitov, ki spodbujajo sovraštvo.

Zdaj že prepleskan grafit, o katerem je govorila vsa Slovenija, je nastal iz bolečine, glasu notranjosti, celo stiske, nam pod neslavno steno pripoveduje Sašo Rek, soavtor izbrisanega. Tokrat v majici z grafitom.

»To nisem samo jaz, ne čutim samo jaz tako. Težko bi rekel, da bi hotel nekomu kontrirati ali ga rušiti, gre za to, da sem izrazil svoje ... Razočaranje, pravzaprav. In nisem edini v Sloveniji, ki je razočaran,« pravi soavtor grafita.  
 
Za grafitom je ostalo spominsko obeležje, ki si ga je policija ogledala, a ga ni odstranila. V oči pa bode tudi grafit nad ploščo, ki sporoča 'obesimo politike'. Ta izvira iz časov mariborskih vstaj in je bil na steni še pred spornim grafitom Janše z dvignjeno roko. 

Programski svet Kulturnega centra Pekarna v grafitu ni videl nič spornega, prebarvanje so ostro obsodili in zapisali: »Grafit je bil satira obstoječe politične situacije v državi, ki vedno bolj smrdi po fašizmu.« 

Ob tem so izpostavili vprašanje, zakaj Maribor dopušča napise, ki poveličujejo nacizem. Mestna občina Maribor je sicer proti grafitom, ki širijo sovražni govor, že napovedala boj.

»Določeni znaki, kot so nacistični znaki, znaki nekih ideologij, zaradi katerih je trpel ves svet, zagotovo ne sodijo na pročelja. Je pa res, da se Mestna občina Maribor lahko ukvarja z odstranjevanjem takšnih grafitov na stavbah, ki so v lasti Mestne občine Maribor,« pojasnjuje Neva Pipan, vodja projekta Izboljšajmo Maribor, in dodaja, da ne gre za regulacijo grafitiranja, ampak željo, da se vzpostavi kultura.

Toda kje je meja med umetniškim diskurzom in sovražnim govorom? Kdaj grafit nima sporočilne vrednosti in se sprevrže v vandalizem? In pa: Kaj sporoča spominsko obeležje s podobo istega grafita? 

»Želeli smo na nek način obeležiti to situacijo, ki je vseeno mejna v nekem demokratičnem svetu, v družbi, ki jo živimo,« pravi Rek. Grafit je dosegel svoj namen s tem, ko je vzbudil reakcijo, dodaja.

»Želel bi si samo malo več strpnosti vseh ljudi. Če se pogovarjamo o nekem sistemu, katerega bi se naj držali, bi bilo v redu, da imamo vsi podobno izhodišče. Torej, če velja za mene, velja za vas oziroma za kogarkoli ali obratno,« je jasen soavtor grafita. Odnos mesta do grafitov je odnos mesta do ljudi, še pravi.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Njet (nepreverjen)

"Želel bi si samo malo več strpnosti vseh ljudi." Je izjavil "zapohanec", ki se bori proti odklopitvi z državnih seskov.

Starejše novice