Kakšen srečnež ... Od marca je obiskal vse kontinente sveta.

Poznate koga, ki je bil od marca naprej v več kot 30 državah sveta? V letu, ko je covid-19 ustavil svet in tudi najbolj vztrajne popotnike prikoval v dom, je 35-letni Marko Kastelic menjaval časovne pasove, kot smo drugi menjavali filmski izbor iz kavča.

Kot pilot pri letalski družbi VistaJet ne prevaža turistov, podjetje je s floto sedemdesetih poslovnih letal specializirano za čarterske prevoze petičnežev, ki še vedno redno potujejo - poslovno in zasebno. En dan se na Facebooku javi z objavo s plaže na južni polobli, čez nekaj dni iz krajev, kjer je zima večino leta.

»Vesel sem, da kot pilot sploh imam službo v teh časih, ko je veliko mojih kolegov na zavodu za zaposlovanje,« pravi in dodaja, da navkljub užitku ob spoznavanju sveta pogreša ženo in otroke. V svoji službi ima fiksen urnik - sedemnajst dni je na poti, nato štirinajst dni neprekinjeno v Ljubljani in ni se še zgodilo, da bi moral med prostimi dnevi vseeno na pot.

Kastelic je od nekdaj sanjal o letalih. Po maturi na Gimnaziji Moste se je vpisal na študij strojništva, da bi nekoč postal pilot pri Adria Airways. »Nikoli nisem sanjal o delu drugje,« pravi. Med študijem se je honorarno preživljal kot turistični vodnik in ostal povezan z delom v turizmu vse do zaposlitve v Adrii leta 2015.

Lani je skupaj s svojim sodelavcem opravil zadnji Adrijin polet, s katerim so se iz Francije vrnili srebrni slovenski rokometaši. Naslednji dan je slovenski letalski prevoznik razglasil stečaj in isti dan je že opravil prvi pogovor pri novem delodajalcu. 

Kje se trenutno nahajate?

»V St. Petersburgu.«

In kako je danes v St. Petersburgu?

»Močno piha, tako zelo, da ne morem niti na sprehod.« (smeh)

Od kod ste prispeli v Rusijo?

»Iz Celovca. Včeraj sem bil še na Cipru, od koder bi moral leteti za St. Petersburg po potnike, ker gremo zvečer na Maldive. Včeraj je imelo eno letalo manjše tehnične težave in smo morali hitro vskočiti opraviti let namesto druge posadke. Iz Larnace smo poleteli v Moskvo in od tam potnika peljali v Celovec.«

Enega samega potnika?

»Da.«

Vedno potujete z istim tipom letal ali se ta menjajo glede na želje naročnikov?

»Za vsako letalo potrebuješ ustrezno licenco za tip letala, da ga lahko pilotiraš. Sam vedno letim z enim tipom letala, za katerega sem opravil tudi vso potrebno šolanje. Pilotiram letalo Bombardier Global 6000, letalo, ki sprejme do 13 potnikov in lahko opravi polet brez pristanka v dolžni 13 ur. Družba ima lastno floto sedemdesetih letal, od katerih je trideset tega tipa, ki jih lahko pilotiram.«

In vsa so luksuzno opremljena ali je v floti tudi kaj običajnih potniških letal s sedemdeset in več sedežev?

»Nobeno naše letalo ni običajno, vsa so letala poslovnega tipa višjega razreda, ki imajo na voljo kuhinjo, prostorne toalete, po želji se potnikom pripravijo ležišča in podobno. Nocoj leti šest potnikov na Maldive in pripravili jim bomo postelje. Na Maldivih bom dan in pol, tam se bo moji posadki pridružil še en dodatni pilot (zaradi dolžine naslednjega delovnega dne moramo biti trije piloti v posadki), nato bom peljal enega potnika v Tiajnin na Kitajsko in nato poletim za Tokio. Tam bom zapustil letalo novi posadki in se z redno linijo nato vrnil v Ljubljano.«

Ste pilot ali kopilot?

»V letalstvu v osnovi ne maramo teh dveh poimenovanj. Obstajata kapitan in prvi častnik, oba sva pilota, imava ima enake licence in sva sva popolnoma enako usposobljena. V podjetju sem sedaj prvi časnik in bom zasedal to mesto še nekaj let. Sicer že imam pogoje za napredovanje na nekoliko manjših letalih v podjetju, za napredovanje na trenutnem letalu, ki ga letim pa rabim še približno tri leta letenja, da bom ustrezal internim kriterijem za napredovanje. Glede mojega napredovanja v podjetju to poteka po principu seniorstva, torej kolegi, ki so prišli pred menoj v podjetje imajo prednost za napredovanje, le v kolikor ne bi izpolnjevali vseh pogojev in bi jih jaz imel, potem lahko napredujem pred njimi.«

Danes je ogromno letalskega osebja brezposlenega, vi ste službo dobili kmalu po stečaju Adrie Airways.

»Adria je šla v stečaj 28. septembra lani. Že preko poletja sem se zavedal, da se lahko zadeva konča s stečajem podjetja. S partnerko Aleksandro sva veliko premlevala, Veliko časa sem premleval ali bo v Adrio vstopil ta skrivnostni investitor, o katerem se je dolgo ugibalo in nekako ugotovil, da se to ne bo zgodilo. Po nasvetu prijateljev iz Slovenije, ki so se tukaj zaposlili pred mano, sem se že vnaprej prijavil na razpis zdajšnjega delodajalca, ki je zaradi širjenja iskal nove pilote. Opravil sem zadnji Adriin let, ko smo pripeljali srebrne slovenske odbojkaše iz Pariza in to je bilo to. Naslednji dan smo šli v stečaj, jaz pa sem isti dan imel že prvi telefonski pogovor za novo službo.

Glede tega se zavedam, da sem imel veliko sreče, a hkrati tudi jasno vizijo, kje želim leteti. Takoj, ko sem dobil ponujeno sužbo, sem se odrekel ostalim opcijam, ki so mi bile ponujene. Drugih opcij nisem želel primarno izbrati, ker sem se zavedal, da gre za pilotsko službo, ki bi mi omogočala predvidljiv delovnik in zelo dobre odnose v podjetju. Obstoječi delavnik mi omogoča, da sem lahko več dni prost v enem kosu in lahko si načrtujem na primer družinsko kosilo v oktobru prihodnje leto, v naši branži je to redki luksuz.«

Se pravi ste na proste dni res prosti, na delovne pa ste delodajalcu na voljo ves čas?

»Tako je. Štirinajst dni nepretrgoma sem doma, sedemnajst dni pa zdoma. V teh sedemnajstih dneh me pošiljajo, kjerkoli me rabijo. Spremembe v zadnjem hipu so stresne in se nanje moraš privaditi. Pred kratkim sem dobil navodilo, da moram v petek kot potnik do Hong Konga in od tam naprej kot pilot, nato da grem v četrtek, v sredo pa začnejo prihajati maili, da moram naprej do Frankfurta in od tam do Varšave in nato v Dubaj. Ko sem v Frankfurtu, prejmem mail, da ne grem do Varšave, temveč da prenočim v Frankfurtu in naslednji dan grem do Londona, od koder sem letel za Ciper. Včasih je res veliko sprememb, vendar so te razlog, kako se najbolj prilagoditi naročniku in optimizirati celotno letenje.

Najbolj optimalno zame je, da letim po Evropi in občasno kak daljši let, saj je to najmanj utrujajoče. Prejšnji mesec sem v petih dnevih letel štirikrat čez Atlantik. To še gre, pač spim kadar lahko, saj sem ves čas utrujen. Kar pa je res naporno, so leti preko datumske meje, potoval sem za Havaje in od tam za Šanghaj. Med Havaji in Slovenijo je dvanajst ur časovne razlike in zvečer sem prispel na Havaje, dopoldne pa sem že letel za Kitajsko. Kot je nekoč govoril Borut Veselko: 'odklop'. (smeh) Ker te res konkretno zdela.«

»Najbolj optimalno zame je, da letim po Evropi in občasno kak daljši let, saj je to najmanj utrujajoče. Prejšnji mesec sem v petih dnevih letel štirikrat čez Atlantik.« 

V koliko državah ste bili, odkar se je marca začela epidemija in se je svet ustavil?

»Imam evidenco, čakajte da preverim. (išče na računalniku in šteje, op. a.) Evo, Kanada, Slonokoščena obala, Nigerija, evropskih držav ne bom niti omenjal, bil sem v Bostonu, Seattlu, Florida, New Jerseyju, večkrat v New Yorku, Izrael, Mehika, Kajmanski otoki, Združeni arabski emirati, Nova Zelandija, Južna Koreja, Ekvador, Santa Lucija, Azerbajdžan, Gruzija, Rusija, Belorusija, Kambodža, Maldivi, Kitajska, Singapur ... To je preko 30 različnih držav.

Kdo so vaši potniki? So to poslovneži na poslovnih poteh ali petičneži, ki hodijo na luksuzne počitnice? A so to tudi zdravstvena osebja na urgentnih misijah?

»Pred par tedni sem peljal ekipo znanstvenikov na sever Kamčatke. Zelo zanimiva izkušnja, letališče je bilo sredi ničesar. Priletili smo iz Vancouvra in na Kamčatki, žal, nisem niti spal, saj imajo v celotni regiji en sam hotel, tako da smo po izkrcanju vzleteli za Anchorage. Velika večina potnikov pa so res petičneži, bodisi na poslovnih poteh, bodisi na počitnicah. Izjemoma smo enkrat peljali medicinsko osebje v Peru.«

Družba ima v lasti trideset letal tipa kot ga pilotira Kastelic. Stranke lahko naročijo zamenjavo sedežev z udobnimi ležišči.

Ste redno testirani za covid-19?

»Ja, precej pogosto. Pravila velevajo, da se mora ekipa ves čas medsebojno spremljati, si meriti temperaturo in seveda takoj sporočiti morebitne simptome, če se pojavijo. Določene države zahtevajo, da je test opravljen, preden greš na pot, sicer sploh ne moreš pristati.«

Kje po svetu so trenutno najstrožji ukrepi in kje najbolj liberalni?

»Za pilote so najstrožji vsekakor v Hong Kongu, ki so skoraj nečloveški. Po prihodu z letališča moraš v hotelsko sobo in te ne smeš zapustiti. Hrano ti nosijo pred vrata, okna pa itak ne moreš odpreti, ker so to vse nebotičniki, ki oken na odpiranje niti nimajo. Če odpreš vrata, se na recepciji sproži alarm in že kličejo v sobo, kaj se dogaja. O tem hkrati obvestijo tudi tvojega delodajalca. Tako si v sobi ves čas, ne glede ali je to štiri dni ali deset dni. Te ukrepe so sprejeli spomladi, ko so odkrili nekega pilota, ki je bil pozitiven.«

Kje so pa ukrepi bolj liberalni?

»Trenutno radi hodimo v Dubaj, kjer so maske sicer obvezne, a vse ostalo normalno funkcionira. Tudi v ZDA je precej okej, bi pa posebej izpostavil Kambodžo: tam moraš prvi dan v izolacijo v hotel, kjer te testirajo in če si negativen, imaš omogočeno prosto gibanje. Zanimivo, da na Kitajskem od covida naprej več ne smemo prespati in moramo takoj v katero od bližnjih držav na nočitev. Kmalu letim v Šanghaj, spat grem v Seul v Južni Koreji, nato grem na sever Kitajske in spat v Vladivostok. Vsi čakamo, da vse skupaj mine oziroma povedano drugače, komaj čakamo, da mine to obdobje življenja, kar je absurd, če premislite.«

Kakšna je situacija v južnoameriških državah?

»V Latinsko Ameriko zelo malo letim. Peljali smo nogometaše na Kitajsko, kjer se je začela nogometna liga, to pa je bilo to. Ukrepi se ponekod tako hitro spreminjajo, da je res konfuzno, drugje so nespremenjeni vsaj dva, tri tedne in je stvari lažje načrtovati. Pri nas v Sloveniji izvemo za spremembe sredi noči preko Twitterja, kar je čudno.«

»Če si reden 'gost' v nekem mestu, se obnašaš skoraj kot doma, hodiš v iste restavracije, na tek hodiš po isti poti, ne obnašaš se kot turist, ki gre vsakič na najbolj znane turistične točke. Ko pa smo bili v Izraelu v času prvega 'lockdowna', smo šli v Jeruzalem, kjer skoraj ni bilo žive duše in tisti redki so nas gledali, kdo pa smo mi.«

Pogled iz hotelske sobe v Santa Luciji, maj 2020.

Ste na proste dni obnašate kot tipičen turist in si ogledujete znamenitosti?

»Če si reden gost v nekem mestu, se obnašaš skoraj kot doma, hodiš v iste restavracije, na tek hodiš po isti poti, ne obnašaš se kot turist, ki gre vsakič na najbolj znane tustične točke. Ko pa smo bili v Izraelu v času prvega 'lockdowna', smo šli v Jeruzalem, kjer skoraj ni bilo žive duše in tisti redki so nas gledali, kdo pa smo mi – kot letalsko osebje smo bili testirani, zato smo se lahko prosto gibali. Nato smo se šli kopat v Mrtvo morje v najbolj slani vodi na svetu in to so prijetne izkušnje, a saj to veste, ker tudi sami veliko hodite po svetu. Aljaska je čudovita zaradi narave in na proste dni hodimo redno pohajkovati v naravo. Če sem kje ob vodi in imam popoldne ali zvečer let, zjutraj redno trimčkam po promenadi. V Nici je čudovita, tudi v Miamiju.«

Ste zaradi ukrepov kje obtičali, ker niste smeli odpotovati naprej?

»Občital sem zato, ker ni bilo letov, ne zaradi ukrepov samih. Če obtičiš nekje dlje časa proti svoji volji, je lahko malček nadležno. V New Yorku stane običajno kosilo 40 dolarjev, v Seulu sem dal za osem nektarin 14 dolarjev. Saj se ne pritožujem, uživam v spoznavanju sveta.«

Ste že prevažali tudi kakšnega zvezdnika?

»Jaz osebno ne, so pa jih vozili kolegi. V osnovi je politika podjetja, da ne govorimo preveč specifično o svojih potnikih. Z mano so potovali le poslovneži in njihove družine. Sodelavci so mi pa večkrat razlagali tovrstne zgodbe, če so to glasbeniki na turneji, so jih vedno povabili na koncert in druženje v zaodrju. Predvčerajšnjim mi je sodelavec pripovedoval, kako sta bila na njegovem letalu pred leti znana igralca, ona je ena najbolj prepoznavnih žensk na svetu. To so zanimive zgodbe.

Peljal sem tudi politika, ki ima vedno s sabo svojega osebnega stevarda, pred kratkim pa iz Sočija ruskega poslovneža, ki ima na plačilni listi stevardeso, ki je zaposlena pri nas in brez katere ne potuje nikamor. Tako je prišla v Soči samo zato, da je z njim letela za Moskvo. Zaposlena je pri nas, plačo pa ji plačuje on, da je parkrat na mesec ob njem vsakič, ko gre on na pot.«

Kot član ekipe zadnjega leta Adria Airways ...
... ki je prepeljala srebrne slovenske odbojkaše iz Pariza ...
... in tako 29. septembra 2019 opravila zadnji let po skoraj 60 letih poslovanja.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice