Štajerec si je zgradil sobico, kjer spi s čebelami. Gre za apikomore, sobice, ki naj bi imele odlične učinke na psihofizično stanje človeka.

Apiterapija oziroma terapija zdravljenja s čebelami ni takšna novost – v Sloveniji je ta metoda zdravljenja precej znana pa tudi čislana. Povečini se vsi zavedamo zdravilnih učinkov čebeljih produktov, kot so med, propolis, cvetni prah, matčnu mleček, celo čebelji pik. Vse našteto lahko uporabljamo v različne zdravilne namene. Med apiterapevti so tudi takšni, ki so oporo čebel našli na še bolj alternativen način. Eden takšnih je tudi mlad čebelar Sašo Zupanič iz Jurovskega dola na Štajerskem. Ker je intuitivno čutil pozitiven vpliv čebel, se je odločil ob čebelnjaku postaviti kar majhno sobico, v kateri se da spati. Takšne sobice, imenujemo jih apikomore, imajo namreč izredno pozitiven vpliv na človekovo zdravje.

Gradnja komore kot produkt intuicije

“Ko sem jo zgradil, še nisem poznal ne njenega imena, ne njenih potencialov. Vedel sem le, da se ob čebelah dobro počutim in tudi one vedo, kdaj mi ni dobro. Čim sem malo vznemirjen, one to čutijo in takrat me pičijo. Enako reagirajo, kadar nas je strah ali smo denimo naparfumirani,” nam je zaupal.

Sobica je v neposredni bižini panjev, v bistvu je prvi panj od glave oddaljen le kakšnega pol metra:

“V tej majhni sobici lepo diši po lesu, brnenje čebel pa se ne le sliši, pač pa tudi čuti in vse to me navdaja s pozitivnimi občutki. Včasih katera zaide v sobico, a nič ne de, jo pač malo pobožam, saj se pravi čebelar čebel ne boji.”

Gre za alternativno obliko zdravljenja

Človek se po prespani noči v apikomori počuti precej drugače, kot če bi spal v lastni postelji. Je nekako bolj umirjen, počuti se kot prerojen in lažje diha, saj je vso noč dihal zrak iz čebeljega panja. Zato so tovrstne terapije zlasti učinkovite pri respiratornih boleznih.

Terapija mora trajati, da bi imela ustrezen učinek, od šest do osem dni. Poslušanje brnenja in mikroklima v sobici zelo ugodno vplivata tudi na psihično zdravje človeka, saj nanj delujeta izrazito antistresno. Človek se po terapiji počuti nekako oddaljen bolj od vsakodnevnega pritiska. Pri tem ima veliko opraviti odsotnost tako imenovanega elektro smoga, ki na čebele vpliva izrazito negativno.

V apikomorah mobilni telefoni prepovedani

Prav mobilni telefoni in druge naprave s sevanjem (prenosni računalniki oziroma wi-fi komponentne) vplivajo na njihovo navigacijo in tako povzročijo, da čebele zatavajo in se več ne znajo vrniti v svoje panje.

Ena izmed študij Univerze v Landau, je, kot piše časopis Bild, to domnevo že potrdila. Raziskava, ki smo jo opravili sami, pa je pokazala, da so čebele zaradi sevanja telefona in vseh ostalih sevanj, tudi veliko bolj nervozne. 

V apikomorah tako ni prostora za nobeno elektronsko napravo ali napeljavo, sicer bi se izničil pozitiven energetski naboj čebel. Po nekaterih teorijah pa elektrosmog slabo ne vpliva le nanje, pač pa tudi na nas. Vsakodnevno brnenje elektronskih naprav, avtomobilov in sevanje lahko celostno vpliva na naše telo, saj nas odvrača od naravnega tempa življenja, v katerem se lahko dostojno naspimo in umirimo.

Kako zgraditi apikomoro?

Sicer pa se apikomoro zgradi tako, da je za zrak nepredušno zaprta in čim manjša. Ves zrak lahko prihaja le skozi čebelje panje, saj je ravno tak zrak zdravilen. Steklene površine kamre morajo biti obrnjene proti soncu, da lahko temperatura pozimi doseže med 25 in 30 stopinj.

Zaradi pozebe za tretjino manj medu

Zaradi letošnje pozebe niso bili na udaru zgolj vinogradniki in sadjjarji, pač pa tudi čebelarji. Žal se je tudi letos ponovila zgodba od lani, ko se je proizvodnja medu drastično zmanjšala. Po besedah predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča bo tudi letos zaradi pozebe kar za tretjino manj medu, saj je zaradi pozebe prizadeta tudi akacija, s katero v Sloveniji pridobimo tretjino vsega medu.

Seveda pa spomladanska pozeba ne vpliva le na rastline, pač pa tudi na same čebele. Te je ob potebah potrebno ustrezno zaščititi. "Čebele v hladnih razmerah veliko porabijo zase in lahko ostanejo tudi brez hrane. Čebelar mora biti pozoren, da ne bo na koncu poleg paše izgubil tudi čebele," je dejal Noč.

Zaenkrat obseg nastale škode še ni povsem znan,  a bil naj bi vsaj tako velik kakor lani.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice