Eva Kancler iz Starš je začela izdelovati hišice za otroke, te pa so priromale vse do Amerike do Kitajske.

Pred dvema letoma je želela nečakinji za božič podariti hiško, zato sta z očetom začela razmišljati in kreirati dvotedenski projekt, ki je prinesel zgolj užitke. »Ko sem videla, kako unikatne so lahko, mi je ideja ostala v glavi in vse bolj intenzivno sem začela razmišljati o tem, kako bi jih lahko tudi izdelovali,« pripoveduje ustvarjalka hišic Eva Kancler iz Starš.

Doslej je odposlala čez 50 paketov, ki so romali tudi v Ameriko, Kanado, Kitajsko, Avstralijo, Novo Zelandijo, Singapur, Brazilijo, Anglijo, Španijo, Nemčijo, Francijo in Švico, še posebej pa jo razveseljujejo vse pogostejša naročila tudi iz Slovenije. 

V zadnjem letu je tako izdelala nekaj manj kot deset hišk, a, kot pojasnjuje, pravi hit se otrokom zdijo »potovalni kovčki«. Ker pa je bilo veliko povpraševanja tudi po samem pohištvu, se je odločila pripraviti različne pakete, ki se razlikujejo tako po barvi kot tudi po dizajnu.

»Namen imam razširiti ponudbo, da se bo lahko naročilo posamično pohištvo glede na prostore (kuhinja, kopalnica, otroška soba, dnevna soba) in si bo tako stranka lahko sama izbrala, katero opremo potrebuje,« pojasnjuje restavratorka in modna oblikovalka, katere ustvarjalno pot je že pri njenih otroških letih začel spodbujati oče slikar, ki ji je bil tako vzor kot tudi mentor. 
 

Kreativna restavratorka, ki se navdušuje nad lesom

Da je projekt zaživel, je bilo vložene veliko energije in volje, a kot vse dobre stvari vzamejo čas, ga je tudi pri Evi od ideje do realizacije in tako tudi prodaje preteklo kar nekaj: »Najprej je bilo treba raziskati, kje lahko nabavim različne materiale in določene predmete, ki jih sami ne moremo izdelati oziroma bi bilo za to potrebno preveč časa. Nato pa pride na vrsto še sam dizajn različnih hišic.« Danes že razmišlja o razširitvi ponudbe tudi za fantovsko populacijo, kjer opaža vse večje povpraševanje.

Obiskovala je Srednjo šolo za oblikovanje v Mariboru, z restavratorstvom pa se je seznanila že ob koncu osnovne šole, ko se je s to dejavnostjo začel ukvarjati njen oče: »Ko sem jo pobliže spoznala, sem vedela, da je to poklic, ki ga hočem opravljati tudi sama in se tako tudi odločila za to študijsko smer. Tako sem vedno sledila svoji kreativnosti in poskušala svoje znanje še nadgrajevati.«

Pri tem pa se je seveda spreminjal tudi sam interes za različne tehnike, materiale in umetniške zvrsti: vsako leto se namreč loti nove dejavnosti, h kateri jo spodbudijo zanimivi izdelki. Ukvarja se tudi s slikarstvom – riše in slika portrete z akrili na platno ali v pastelni tehniki, ter s stenskimi in sakralnimi poslikavami, pred leti pa je po naključju začela med delom v trgovini z umetniškim materialom z namenom predstavitve barv slikati tudi na obraz. 

»Kasneje sem pričela še z izdelovanjem lesenih tablic z imeni in od takrat dalje se moja navdušenost nad lesom kot materialom samo še stopnjuje. Tako se je moj spekter izdelkov povečal še z lesenimi hišicami za otroške punčke.«

V proces se vključijo vsi družinski člani

Ena hiška tako vzame od štiri do pet dni. Oče jo izdela iz lesa, tega pa nato izrežeta na mero in pobarvata. A kot opozarja, je pri dizajnu pomembna tudi praktičnost, ne le izgled. Večino pohištva izdela iz lesa, ki ljudi privlači prav zaradi svoje naravnosti in oddajajoče topline. Tekstilne izdelke sešije sama, včasih pa za pomoč pri kvačkanju preprog in odej prosi tudi mamo, medtem ko ji sestra pomaga pri izdelovanju dekorativnih cvetlic, dekoracij za stene in košar za igrače. Dolgo časa je iskala možnost, iz česa izdelati umivalnike, a ker se ji nobena rešitev ni zdela dovolj avtentična, je oče predlagal izdelati kalup in jih tako odlivati. 

Kar nekaj kovčkov/hišic je nastalo tudi na želje strank, glede na poslane fotografije se skuša z dizajnom in pohištvom približati videzu otrokove sobe. 

Vse več je plastičnih igrač, lesene pa imajo dušo

Pri ustvarjanju novih dizajnov resnično in predvsem uživa, saj ves proces izbiranja in kombiniranja barv, stilov in materialov spodbuja njeno radovednost za končnim rezultatom. »Tudi sama na začetku ne vem, kako se bo dizajn skozi nastanek spreminjal. Velikokrat imam na začetku neko idejo, na koncu pa se lahko odločim za popolno nasprotje, ki pa neizmerno bolje izpade.«

Tako si želi omogočiti otrokom uživati ob igranju in odpreti njihovi domišljiji prosto pot. Četudi meni, da so njeni izdelki primernejši za tiste mlajše, ko so v obdobju igre z lutkami, živalmi in figurami, pa hišice zaradi svojega videza prevzemajo tudi nekoliko starejše.

»Predvsem pa si želim otrokom omogočiti igro z izdelki iz naravnih materialov, saj je plastike preveč, te pa v nasprotju z lesenimi igračami ne vsebujejo takšne duše.«

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice