Kmetijstvo je zagotovo ena od najstarejših in najbolj osnovnih dejavnosti človeka. Z željo po bolj zdravem načinu življenja so se ekološkega kmetijstva lotili ponudniki ekoloških pridelkov s Štajerske.

Kmet skrbi za živino, pridelavo zelenjave, sadja in drugih poljščin. Poleg tega se mora spoznati na upravljanje zemljišč, imeti tradicionalno znanje o rastlinah in živalih, poznati specifike posamezne vrste pridelka, sodobne mehanizacije in skrbeti za okolje. 

Spoznati se mora tudi na trženje, če želi svoje pridelke prodajati, in še bi lahko naštevali. V današnjem času, ko sta skrb za zdravje in trajnost visoko na seznamu prioritet marsikaterega posameznika, lahko k zgornjemu naboru dodamo še poznavanje in upoštevanje predpisov in usmeritev, ki se nanašajo na ekološko pridelavo

O tem smo se pogovarjali s ponudniki ekoloških pridelkov s Štajerske, ki jih lahko vsako sredo popoldne najdete na Europarkovi ekološki tržnici.

»Če imaš rad zemljo, je to najboljši poklic«

Razlogi, da se nekdo odloči za poklic kmeta, so različni – nadaljevanje družinske tradicije, želja po spremembi, življenje bliže naravi ... Ne glede na razlog je to zagotovo eden bolj zahtevnih poklicev, ki pa posamezniku nudi tudi veliko zadovoljstva.

»Če imaš rad zemljo, je to najboljši poklic. Je dejansko sprostitev v naravi. Kadar te vse ostalo teži, greš v rastlinjak, vidiš, kaj vse je zraslo zaradi tebe in te vse to kar umiri,« nam zaupa Marjeta z Eko kmetije Najvirt iz Pesnice pri Mariboru. Na Ekološki kmetiji Polenšak iz Svete Ane v Slovenskih goricah pa dodajajo: »Odraščali smo na kmetiji, zato z veseljem nadaljujemo tradicijo. V tej smeri smo se tudi izobraževali. Uživamo na zemlji. Če delaš z veseljem, ti vse uspe.« 

Želja, da bi ekološko postalo bolj cenjeno

Marjan z Ekološke kmetije Podgrajšek s Črešnjevca pri Slovenski Bistrici opaža, da je poklic »lažji kot nekoč, ker je več informacij, več opreme za pridelavo in predelavo. Težji pa zaradi načina pridelave, prodaje in zaupanja ljudi oziroma kupcev v naše delo. Zaradi poplave tujih izdelkov, ki so včasih vprašljive kakovosti, težko konkuriramo s ceno oziroma količino.« 

Vsi sogovorniki se strinjajo: Ekološko pridelano hrano je vedno težje prodajati. Želijo si, da bi ekološka hrana postala bolj cenjena in kupci pa bolj osveščeni.

Kaj pomeni ekološko? 

Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije je pri ekološkem načinu kmetovanja prepovedana uporaba lahko topnih mineralnih gnojil, kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev (to je pesticidov), gensko spremenjenih organizmov in proizvodov, pridobljenih iz teh organizmov, ter različnih regulatorjev rasti. Prav tako je zagotovljen nepretrgan in transparenten nadzor nad pridelavo in predelavo takšnih pridelkov oziroma živil.

Na njihovi spletni strani lahko preberemo, da takšen način obdelovanja zemlje »zagotavlja pridelavo visoko kakovostne in varne hrane, z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov.«

Za ohranitev zdravja ljudi in narave za naše potomce 

Za ekološki način pridelave so se štajerski ekološki kmetje odločili predvsem zaradi želje po bolj zdravem načinu življenja in uživanju zdravih pridelkov. »Edino ekološki način pridelave hrane je pravi način z ohranitev zdravja ljudi in ohranitev narave za naše potomce,« nam je zaupal Marjan z Ekološke kmetije Podgrajšek. 

Na Ekološki kmetiji Aronija – Marija Pivko, ki se nahaja v Stojncih pri Ptuju, pravijo, da je ekološko bolj zdravo in da »ne bi radi onesnaževali okolja z umetnimi gnojili in škropivi.« Preusmeritev k bolj zdravemu načinu življenja je bila odločilna tudi na Ekološki kmetiji Najvirt: »Hčerka je alergična na skoraj vso zelenjavo, zato smo jo začeli pridelovati na ekološki način. Jedla je lahko le to. Nato smo se odločili pridobiti še certifikat.« 

Sicer lahko na spletni strani pristojnega ministrstva preberemo, da je bilo v Sloveniji leta 2017 v ekološko kontrolo vključenih 3.635 kmetijskih gospodarstev oziroma kar 5,2 odstotka vseh kmetij v Sloveniji, in sicer s 46.222 ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Slednje predstavlja 9,6 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v letu 2017.

Več ročnega dela in okopavanja

Prehod na ekološko pridelavo in pridobitev certifikata nista preprosta. Zemljo in celoten način dela je treba pripraviti na tak način kmetovanja. Prav tako je treba zemljo očistiti vseh nevarnih snovi, navajajo na spletni strani Inštituta za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor, ki je ena od pristojnih institucij za kontrolo nad ekološko pridelavo oziroma predelavo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil in izdajanje certifikatov v skladu s predpisi. 

Kmetija sicer za pridobitev certifikata sheme kakovosti ekološke pridelave potrebuje od dve do tri leta. Na Eko kmetiji Najvirt poudarjajo, da je sedaj, ko se ukvarjajo z ekološko pridelavo, občutno več ročnega dela in stika z zemljo. 

»Postopki so preprostejši, vendar je očitno več fizičnega dela. Več ročnega dela, več okopavanja,« pripovedujejo. 

Na Ekološki kmetiji Marjan Podgrajšek so morali spremeniti predvsem miselnost: »Živinorejsko kmetijo smo preusmerili v ekološko sadjarsko in poljedelsko kmetijo. Morali smo se izobraževati na novem področju. In se še danes učimo. Veliko opreme je bilo treba spremeniti ali dokupiti. Več je ročnega dela, ker vse stvari ne moremo narediti s stroji. Za delo sedaj potrebujemo več časa.« Zaradi velike količine dela so praviloma na ekoloških kmetijah v delo vključeni vsi člani družine.

Podpora ekološki pridelavi

Štajerski ekološki kmetje navajajo, da imajo pri svojem delu dobro podporo okolice. Pri tem navajajo, da sokrajani kupujejo njihove izdelke, da v lokalnem okolju uživajo ugled oziroma navajajo zadovoljstvo glede možnosti podpore, ki jih nudijo občine. Tudi pomoč s strani države v obliki subvencij in brezplačnih izobraževanj je po mnenju večine ustrezna.

V sklopu perspektive Evropske unije v letih 2014 - 2020 je prvič vzpostavljen samostojen ukrep »ekološko kmetovanje«, katerega namen je spodbujati kmetijska gospodarstva za prostovoljno usmeritev ali izvajanje ekološkega kmetovanja. V Sloveniji je v tem obdobju za ta ukrep na voljo 65,3 milijonov evrov. Kljub zadovoljstvu s subvencijami pa so izpostavili, da je v zadnjih letih s strani države zelo malo promocije slovenske ekološke pridelave in predelave.

S spleta

Komentarji (3)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Karl (nepreverjen)

Kmetje znajo res samo pridelati hrano, prodati je ne znajo. Veckrat sem zelel sam iti in pri raznem kmetu na licu mesta kupiti robo, pa sej ne vem kje lahko kupim. Ko bodo se kmeti bolj tržno začeli obnašati in bodo tudi prodali in pridelali več.

Pa še nekaj, na tržnici bi morali bolj povdariti kdo je kmet, kdo je eko kmet in kdo je samo preprodajalec, ti prti ki so s katerimi kazejo da so v kmetijskem zdruzenju ne povedo nic in jih ljudje spregledajo. Tudi trgovinska zbirnica bi morala bolj pomagati kmetom saj sami nimajo znanja trženja in povezovanja.

Andrej Žalec (nepreverjen)

Komentar, ki pove vse in ni kaj dodat! Kupcev se ne da prisilit v nakup.Proces izobraževanja kupcev je dolgotrajen in pridobiti njihovo zaupanje je težko, zelo lahko ga je pa izgubit. Žal je težava tudi v temu, da kmetje sami prodajajo po enaki ceni končnim kupcem kakor tudi veleprodajalcem. To ne gre. Mogoče ideja, ko več pridelovalcev najame eno stojnico z enim prodajalcem, da stroške razdelijo? Za začetek. Seveda pa je potreben čas, da pridobiš redne kupce.

In reply to by Karl (nepreverjen)

Izgube na kmetijah (nepreverjen)

Brez prodaje ni denarja ... pridelujejo izgube

Starejše novice