Koronakriza je razkrila številne stiske, ki so se skrivale za mariborskimi zidovi. Z Nevo Pipan iz Mestne občine Maribor smo se pogovarjali o tem, s kakšnimi težavami so se občani obračali na njih in kaj je občina storila za zajezitev humanitarne krize.

V času, ko se je epidemija začela, nihče ni vedel, kakšnih razsežnosti bo, zaradi tega so na Mestni občini Maribor razmišljali o vseh možnih problemih, ki bi jih koronakriza utegnila razkriti.

»Razmišljali smo o dolgoročnih posledicah, ki bi se lahko zgodile. Razmišljali smo o tem, da to mogoče ni situacija za en mesec, da je to mogoče lahko pol leta in da je lahko v to vključenih veliko število občanov. In ravno zato smo se potem z vsemi sredstvi lotili tega, da organiziramo pomoč na čim več področjih,« je povedala Neva Pipan iz kabineta župana, vodja projekta Izboljšajmo Maribor.

Naenkrat se je odprla cela paleta problemov

Življenje se je za marsikoga v tistih trenutkih postavilo na glavo.

»Tu so bili starejši, ki so naenkrat ostali sami. Tu so bili ljudje, ki so jih po hitrem postopku pošiljali domov iz bolnišnic. Tukaj so bili brezdomci, ki smo jim zaprli vrata vseh gostinskih obratov, avtobusno postajo, vse sanitarije v mestu. Starši, ki so bili naenkrat bili v položaju, da so morali v službo, pa niso imeli otrok kam dati,« je povedala Pipanova. 

Najprej so pomislili na otroke, ki bodo ostali brez toplega obroka

Šole in vrtci so zaprli svoja vrata, zaradi česa so nekateri otroci iz socialno ogroženih družin ostali brez edinega toplega, uravnoteženega obroka.

»To je bila nam prva misel, s katero smo se začeli ukvarjati,« je pojasnila Pipanova in nadaljevala: »Mi vemo, da je veliko družin, ki prejemajo socialno pomoč in tudi takih otrok, ki imajo dva obroka v šoli. In naenkrat je stekla akcija v kabinetu župana, kjer smo začeli ugotavljati, na kak način bi dostopali do teh otrok.« 

Otrokom, ki so ostali brez toplega obroka, dostavo opravili zaposleni v kabinetu župana

Iz strani ravnateljev so pridobili informacije o otrocih, ki potrebujejo pomoč: »In v prvi fazi smo dobili okrog 37 takšnih primerov, ko so otroci ostali brez toplih obrokov.« 

Obrnili so se na Dom pod Gorco, ki je začel z zagotavljanjem hrane. Ker takrat še niso imeli organizirane dostave, so prvo dostavo obrokov opravili kar sami zaposleni v kabinetu župana. 

»En strah je bil v zraku, ker se nismo smeli več družiti, ljudje so bili prestrašeni. Tistim, ki smo pa prinesli obroke, pa moram reči, da je bila iz strani staršev prisotna velika hvaležnost,« je povedala Pipanova. 

Dostava hrane je bil en velik projekt

Kot je pojasnila Pipanova, so se stvari odvijale z vrtoglavo hitrostjo. Naenkrat so morali zagotoviti ustrezno predajo obrokov, nepovratno embalažo, ustrezno opremiti šoferje, spisati protokol in narediti točne urnike. Ker je potreba po obrokih naraščala, so to iz Doma po Gorco preselili v Osnovno šolo Borcev za severno mejo.

Na koncu je število otrok, ki so prejeli hrano, naraslo na okoli 160. Skupaj so razdelili okrog 5000 obrokov.

Na površje so priplavale žalostne zgodbe

Vodja projekta Izboljšajmo Maribor je povedala, da so se jih mnoge zgodbe oseb, ki so jim v tem času pomagali, še posebej dotaknile: »Tak primer je bila mamica, ki ima dva avtistična otroka. In preprosto ni mogla z njima nikamor, ostala je doma.«

Iz baze prostovoljcev so izbrali zdravnico, ki je družini priskočila na pomoč. 

Razmišljali so tudi o stiski brezdomcev

»Ugotovili smo, da moramo za brezdomce nujno odpreti sanitarije,« je pojasnila Pipanova: »Ker nismo vedeli, kje se nahajajo brezdomci, je šlo društvo Kralji ulice na teren in so jih iskali ter jih obveščali o pomoči.« Na srečo niso zaznali večjega števila brezdomcev, ki bi potrebovali pomoč. 

Pojavila se je tudi potreba po varstvu otrok. Določene vzgojiteljice, ki so bile na čakanju, so se same javile, da bi bile prostovoljke. Ko so starši potrebovali pomoč, so jih povezali z vzgojiteljicami v bazi prostovoljcev.

»Naša vloga je bila v bistvu koordinacijska, ki pa je bila zelo pomembna, saj se ljudje med seboj niso poznali,« pojasnjuje Pipanova.

Različne organizacije so združile moči

Z odredbo se je ustanovila tudi humanitarna komisija. »Videli smo, da je treba določene institucije povezati. Tako skupaj, da bi pa vse institucija obravnavali en primer, ki je nam skupen, tega pa do zdaj ni bilo.« Iz občine so pozvali Center za socialno delo, Center za pomoč na domu, Rdeči križ, Karitas in Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, da predlagajo predstavnike za humanitarno komisijo. 

Rdeči križ in Karitas sta začela deliti pakete, humanitarna komisija pa je odločala o kriterijih za to, kdo je upravičen do paketa pomoči: »Celo tako smo razmišljali, da za tiste ljudi, ki so dejansko v stiski, ponavadi sploh ne vemo, da so v stiski in težko pridemo do njih.«

Na občini so se odločili, da bodo do pomoči potrebnih prišli s pomočjo mestnih četrti in krajevnih skupnosti. »Mestne četrti in krajevne skupnosti smo obvestili, da naj nam prosim sporočijo, ali poznajo osebe, ki so potrebne pomoči,« je dodala Pipanova.

Humanitarna komisija s svojim delom nadaljuje

»Moram reči, da smo bili veseli, da potrebe niso bile takšne, kot nas je bilo na začetku strah. Veseli smo bili, da so se stvari tako iztekle, kot so se,« je še dodala Neva Pipan. 

»Ko smo začeli skupaj reševati primere smo ugotovili, da nam tudi v sistemu marsikaj manjka. In smo se naučili, da so to stvari, s katerimi se moramo tudi v mirodobnem času ukvarjati,« je še povedala. Sodelovanje med več organizacijami, ki so ga vzpostavili v času epidemije, je po besedah Pipanove pomembno in potrebno, da deluje tudi v mirnem času.

S spleta

Komentarji (3)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Mariborcan1970 (nepreverjen) Izbor uredništva

Vse čestitke za opravljeno delo. Bravo!!!

Samo da ni spet (nepreverjen)

medicinjska mafija

TABORČAN (nepreverjen)

TO ZA BREZ DOMCE DA NISO IMELI TOPLEGA OBROKA SE PA NAJ ZAHVALIJO KARITASU KI JIM JE ZAPRL VRATA PA RK DA JE PAKETE POŠILJAL DOL V SRBIJO ZA TE NAŠE REVEŽE PA JE SVALILO PA TOTI BOGI OTROCI KO NE MOREJO NA MORJE

Starejše novice