Članica ene izmed Facebook skupin, ki je namenjena delodajalcem oziroma iskalcem zaposlitve, je delila zanimivo objavo, z njo pa dosegla velik odziv.

Uvodoma je nagovorila ostale člane, da se samostojno preživlja že 12 let, zato razume vsakega iskalca zaposlitve, a se je sedaj znašla na drugi strani mize, kjer v podjetju »sprejema, prebira in evalvira prejete življenjepise«.

Pri tem je opozorila na nekaj pogostih napak, ki jih iskalci naredijo pri pisanju prošenj, in dodala nekaj napotkov, s čimer lahko izboljšajo svojo prijavo oziroma prošnjo in si povečajo možnosti za vabilo na razgovor. 

Pod napotki pa se je razvila dolga diskusija – nekateri člani skupine so radovedno in zainteresirano še dodatno povpraševali, drugi dodajali lastne izkušnje, medtem ko nekateri poudarili nepomembnost teh napotkov (recimo upoštevanje pravopisa) ob današnjem razmerju minimalnega plačila in delodajalčevih velikih zahtev. 

Kaj je zapisala?

Formalna fotografija pripomore delodajalcu, da si kandidata zapomni že pred in po razgovoru ter o njem iz spomina tudi priklical več informacij. »Moj nasvet ni brezpredmeten – bili bi presenečeni, če bi videli, kakšne slike nekateri priložijo …«

Pravopis. Ta se navadno pričakuje, kandidatov slog pa veliko pove o njegovi razgledanosti in redoljubnosti. »Kakšna napaka se vsakomur prikrade, napačno postavljanje s/z, kdo/gdo, poTpis in iSkusnje pa so nesprejemljive napake …«

Raznobarvni animirani življenjepisi so se avtorici objave zdeli celo naporni za branje, saj običajno v podjetju prošnje »natisnejo za kasnejše branje, arhiviranje, razgovore in morebitne opombe«. »Verjamem, da je treba izstopati iz množice, a vendar 8 strani z ozadji, animacijami, tabelami in grafi, sličicama in nalepkicami lahko deluje predvsem moteče. Nimamo vsi vrhunskih tiskalnikov in na črno-belem tisku zadeva ni ničemur podobna, še manj pa berljiva.«

Pri tem je svetovala še virtualno varčnost in stilsko orientiranost – besedilo naj bo vizualno in praktično prilagojeno prostoru.

Poleg izvirnosti pa se zdi še pomembnejša »relevantnost izkušenj«. »Če se prijavljate za zavarovalno agentko, verjetno ni pomembno, da ste v srednji soli kelnarle in imele promocije sirovih štrukljev.« Iskalec zaposlitve mora premisliti, katere reference oziroma znanja so primerna delovnemu mestu, na katerega se prijavlja.«

»Potem pa nastane jara kača izkušenj, po možnosti trajajočih 1–2 meseca po vseh možnih sektorjih, z razpisanim delovnim mestom pa povezani morda dve alineji. Ustvarite si več osnovnih tematskih življenjepisov, enega za poslovnega sekretarja, enega za zavarovalnega agenta, enega za prodajalko v trgovini itd.«

Avtorica je na koncu pridala, da gre le za osebno mnenje, »ampak generalno menim, da sem zadela žebljico na glavico. O urejenosti in izgledu na prvem izgovoru … pa kdaj drugič.« Vsekakor je podala premišljena navodila, ki bodo zagotovo pripomogla k boljši predstavitvi in povečala možnost za povabilo na razgovor. Zagotovo pa se strinjamo z njenim zaključkom: »Vsi si želimo biti cenjeni in dobro plačani.«

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice