Projekt Hrana ni za tjavendan je že šesto leto zapored združil slovenske šolarje in otroke v boju proti zavrženi hrani. Ustvarili so tudi okusne in preproste recepte iz ostankov hrane, ki bi sicer romali v smeti.

V projekt se je letos vključilo več kot pet tisoč otrok in 370 mentorjev iz 94 izobraževalnih ustanov iz vse Slovenije, od tega 18 iz podravske regije

Vsaka ustanova se je na svoj način lotila zmanjševanja količine zavržene hrane, z aktivnostmi pa so nadaljevali tudi v času izolacije med pandemijo.

S skupnimi močmi so količino zavržene hrane v povprečju zmanjšali za 35 odstotkov, nekatere ustanove pa so uspele zavržke hrane zmanjšati celo do 90 odstotkov.

Povprečen Slovenec namreč zavrže kar tretjino hrane, ki jo kupi, od tega pa je skoraj 40 odstotkov užitnega dela, ki bi ga lahko z odgovornejšim ravnanjem s hrano zmanjšali. V Evropski uniji na letni ravni ustvarimo okrog 180 kilogramov zavržene hrane na prebivalca.

Namen projekta Hrana ni za tjavendan, ki ga izvajata program Ekošola in Lidl Slovenija, je ozaveščati otroke, mladostnike, starše in učitelje o količini hrane, ki jo zavržemo, ter jim ponuditi orodja za reševanje problematike v njihovem vsakdanu. 

Otroci in mentorji so v svojem okolju poiskali priložnosti in uvedli različne ukrepe za zmanjšanje zavržene hrane.

Sodelujoči v projektu Hrana ni za tjavendan so imeli možnost sodelovati tudi v natečaju Reciklirana kuharija, v okviru katerega so ustvarili okusne in preproste recepte iz ostankov hrane, ki bi sicer romali v smeti. Otroci so skupaj z mentorji skupno ustvarili kar 112 domiselnih receptov. 

Med nagrajenci, ki so ustvarili najboljše recepte, so bili tudi Vrtec Pobrežje Maribor - Enota Kekec in Vrtec Slovenske Konjice - Enota Tatenbachova, ki sta v prvi starostni kategoriji osvojili 1. in 2. mesto, ter Osnovna šola Lovrenc na Pohorju in Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, ki sta vsaka v svoji kategoriji osvojili 1. mesto.

Najboljši recepti so zbrani v novi knjižici Reciklirana kuharija.

Recepte je preizkusila in za knjižico fotografirala Barbara Kvas, ena izmed ustvarjalk bloga Sit Fit. Knjižica z recepti iz recikliranih sestavin je namenjena vsem slovenskim gospodinjstvom, ki se vsakodnevno srečujejo z vprašanji, kam s preostanki hrane, kako shraniti hrano, da se predčasno ne pokvari, in kako zmanjšati količino zavržene hrane v gospodinjstvu.

Sodelujoči vrtci, osnovne šole, šole za otroke s posebnimi potrebam in srednje šole so uspele količino zavržene hrane v povprečju zmanjšati za 35 odstotkov, v projekt pa so se letos, še bolj kot sicer, v času šolanja od doma vključili tudi ostali družinski člani.

Program Ekošola in Lidl Slovenija sta izobraževalne ustanove tudi letos nagradila za njihov prispevek k boljšemu jutri. 

»Izvedbo letošnjega projekta je v določeni meri zaznamovala pandemija, kar je sodelujočim dalo priložnost, da so znanje, ki so ga pridobili hitro prenesli v prakso v domačem okolju. V času, ko je bil naš dostop do trgovin z živili omejen, smo še bolj spoznali, kako pomembno je vsako živilo porabiti v največji meri. Projekt ostaja ena bolj priljubljenih aktivnosti med izobraževalnimi ustanovami vključenimi v program Ekošola in veseli smo, da ga bomo v prihodnje še razširili in skupaj z najmlajšimi pomagali družbi pokazati, da hrana ne sodi v smeti,« je poudaril Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola.

Lidl Slovenija k problematiki zavržene hrane pristopa tudi s projektom Donirana hrana, v okviru katerega ljudem v stiski donira presežno hrano, ki ostaja v njihovih trgovinah po zaprtju. V zadnjih dveh letih so z omenjenim projektom količino hrane, ki bi zaradi preteka roka trajanja sicer šla v uničenje, zmanjšali za 390 ton.

V okviru projekta Hrana ni za tjavendan bomo v Sloveniji 24. aprila 2021 obeležili tudi Dan brez zavržene hrane.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice