Število štorkelj se je v zadnjih dvajsetih letih nekoliko povečalo, poznavalci namreč ocenjujejo, da na severovzhodu gnezdi okoli 200 parov. Kljub temu pa štorklje pri nas veljajo za ranljivo vrsto. Vendar zakaj?

Na omenjeno problematiko izginjanja štorkelj opozarja tudi Društvo za zaščito živali Maribor. Poudarjajo, da za štorklje dandanes ni dovolj ustrezne hrane, njihovi habitati pa so osiromašeni. 

»Zato njihova telesca niso kos bremenu življenja. V zadnjem času kar dve mladi štorklji iz istega kraja. Ena si je pri pristanku zlomila nogo, druga je imela nepravilno zaraščeno krilo. Njihove kosti ne dobijo dovolj raznovrstnih snovi za normalen in zdrav razvoj,« pišejo v omenjenem društvu. 

Gnezditveni uspeh štorkelj je odvisen od količine razpoložljive hrane, pravijo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Ob pomanjkanju hrane lahko štorklja vrže oslabele mladiče iz gnezda in tako ostalim, fizično močnejšim mladičem, omogoči preživetje.

Štorklje se prehranjujejo pretežno z malimi sesalci, kobilicami in dvoživkami, redkeje z žabami, deževniki, kačami in žuželkami. Število primerne hrane, kjer lahko izpostavimo velike kobilice, ki so zanje super hranilo, pa se hitro zmanjšuje, predvsem zaradi prepogostih košenj travnikov.

Kako lahko pomagamo?

Štorklje rabijo za svoj razvoj ustrezno hrano, to pa iščejo v okolici enega kilometra od kraja bivališča. Če štorklje opazimo v svojem okolišu, pa jim tudi sami lahko pomagamo.

V Društvu za zaščito živali Maribor poudarjajo, da če imamo doma trato, zelenico oziroma travnik, pustimo, da raste. Gre za najpomembnejši napotek, saj s košnjo odstranjujemo pomembne vrste živali, s katerimi se štorklje hranijo.

Pazimo tudi pri vožnji, saj se štorklje rade pasejo na travnikih v bližini cest. Do povoza štorkelj je nedavno prišlo v Slovenskih goricah.

Če štorklje opazimo, lahko nastavimo svežo vodo v velikih in globokih posodah, hranimo pa jih lahko s sardelami, ki jih prav tako nastavimo v globokih posodah.

Pri tem strokovnjaki opozarjajo, da se živali ne dotikamo. Ptice načeloma niso nevarne, vendar bi se lahko počutile ogrožene in bi nas zaradi tega napadle s svojim kljunom.

S spleta

Komentarji (6)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Dr. (nepreverjen)

Tau pa so rejsan problemi.
Iden v bauto kupim sardele in mo hrano štorkle, pa vsak dan njim menjam vodo.
Oven brezdomcon ali lačnin pa itak nega pomauči. Mo pa mele lejpe naravne travnike in puno Štorkel, vse splošno koristnih živali. Ne vem edino če njim za pristajanje pokosim stezo? Sever - jug ali kako drugače.
Smo regija štorkel in nekaj 0.01% jih met potjo da letijo proti Litvi tudi pri nas ostane...
Ja, kdor ne mara živali ne mara ljudi...

Dragan Krstić (nepreverjen)

Seveda se zavedamo. Zato je pa vsako leto manj novorojenčkov.

tanja flaškon (nepreverjen)

ne seri

In reply to by Dragan Krstić (nepreverjen)

Dragan Krstić (nepreverjen)

Tanjica, še na muco se ti vserjem potem pa neham. A si tisto klobaso ki sem ti jo dal v usta že pojedla.

In reply to by tanja flaškon (nepreverjen)

tanja flaškon (nepreverjen)

nehaj ga srat

In reply to by Dragan Krstić (nepreverjen)

Tonček Prlek (nepreverjen)

To pa je napisa nehče iz bloka, ka še nije vida štorkle. Če bi samo malo gleda okoli, nigdar nede vida štorkle v visoki travi, smo na friško pokošenem travniki. Tam jih največ.

Starejše novice