Slika je simbolična.
Ob nedavnih poplavah se marsikdo sprašuje, kako poplavno ogrožen pa je Maribor. Podatki kažejo, da precej. Pri tem pa smo izbrskali tudi podatek, kateri del Maribor je najbolj ogrožen, da ga ob obilnem deževju prizadenejo poplave.

Nedavno obilno deževje je po državi povzročilo veliko škode. Zaradi poplavljanja Kolpe so imeli največ preglavic v Osilnici in Kostelu, a je tudi po drugih krajih v Sloveniji padlo več kot 300 litrov dežja na kvadratni meter. 

To mejo so po navedbah Agencije Republike Slovenije za okolje med drugim presegli v Osilnici (419,9 litra), Idriji (327,9 litra), na Vrhniki (354,9 litra), na Šebreljskem vrhu (350,4 litra), Iskrbi (310 litrov), Žireh (305,2 litra) in Črnomlju (302,7 litra). Pri tem smo na severu zabeležili med 50 in 80 litrov na kvadratni meter.

Pri tem je potrebno vedeti, da so poplave tudi v Mestni občini Maribor pogoste in velikokrat povzročijo škodo. Tako so med vsemi naravnimi nesrečami poplave tiste, ki na območju Maribora povzročijo največ škode. Zaradi tega sta Mestna občina Maribor in Mestna uprava Mestne občine Maribor ustvarili načrt zaščite in reševanja ob poplavah.

Kako poplavno ogrožen je torej Maribor in katera območja znotraj mariborske občine so tista, ki so najbolj na udaru?

Največja poplavna ogroženost od pomladi do jeseni

Poplave na območju Maribora sodijo med naravne nesreče, ki povzročajo največjo škodo. Poplave se lahko na našem koncu pojavljajo vsako leto, v vseh letnih časih kot posledica obilnih in dolgotrajnih padavin.

A je časovno največja nevarnost poplav od pomladi do jeseni s povečano stopnjo nevarnosti v aprilu, maju, septembru in oktobru ter v obdobjih, kadar je presežena količina padavin nad 100 milimetrov v 24 urah. 

Poplave lahko nastanejo tudi ob hitrem taljenju snega oziroma nenadni odjugi, zaradi zemeljskih plazov, potresov, porušitve visokih pregrad, porušitve nasipov, zaledenitve vodotokov, odpovedi delovanja ali nenadzorovanega dviga zapornic na hidroelektrarnah ter s pospešenim praznjenjem akumulacij na Dravi.

Izdatne padavine in ekstremno visoka jakost nalivov lahko povzročijo poplavljanje hudournikov in večjih vodotokov, ki imajo zaledje na območju z intenzivnimi padavinami ter posledično vplivajo na poplavljanje meteornih in zalednih voda.

Zaradi razmočenih tal, ki povzročajo intenzivne erozijske procese, in poplav, se lahko sprožijo verižne reakcije, in sicer plazovi ter ob strugah vodotokov udori brežin. Poplave lahko povzročijo tudi poškodbe na infrastrukturi, posledično nenadzorovano uhajanje nevarnih snovi v okolje, onesnaženje pitne vode.

Ob Dravi pogoste poplave nižinskega tipa

Poplavna območja ob Dravi so ogrožene s poplavami nižinskega tipa, ob njenih pritokih pa se pojavljajo hudourniške poplave ob potokih v hribovitem Pohorskem Podravju in nizkem gričevju, med katere spadajo potoki, ki jih uvrščamo v tri večje skupine.

To so potoki iz Pohorja, ki gravitirajo v Dravsko dolino (Blažovnica, Lazniški, Pekrski, Razvanjski in Radvanjski potok), potoki, ki se nahajajo na vzhodnem delu Kozjaka (Brestrniški, Rošpoški ter Perkov potok, Perkova in Kamniška graba ter Morski jarek) in potoki iz Slovenskih goric na območju Maribora (Vinarski, Počehovski, Vodolski, Hrenski, Celestrinski ter Žitečki potok, Zokova graba in Potok Račji dvor).

Ob tem že omenjeni potoki poplavljajo ob intenzivnejših, dalj časa trajajočih lokalnih padavinah. Obseg poplav pa je odvisen od intenzitete in količine padavin, predhodne namočenosti zemljin in letnega časa.

Maribor srednje ranljiv, najbolj ogroženo pa je Radvanje

Iz občinske ocene ogroženosti ob poplavah Mestne občine Maribor, v kateri so zbrani podatki o splošnih značilnostih poplavnih karakteristik, vrstah, poplav, obsegu, načinih in verjetnosti pojavljanja poplav ter njihovih posledic je razvidno, da obstaja nevarnost za pojav poplav na območju Mestne občine Maribor. 

Na podlagi navedenega se Mestna občina Maribor nahaja v tretjem razredu ogroženosti, kar pomeni, da je mesto srednje ranljivo

Na podlagi poplavne direktive in opredelitve uprave za zaščito in reševanje je območje Radvanja zaradi poplavljanja Radvanjskega potoka opredeljeno kot območje pomembnega vpliva poplav, za katere se lahko z veliko verjetnostjo trdi, da je poplavno najbolj ogroženo.  

Za območje pomembnega vpliva poplav se upravičeno pričakuje, da na teh območjih v primeru poplav lahko pride do največje škode na podlagi kriterijev ogroženosti iz poplavne direktive na zdravju ljudi, okolju, kulturni dediščini, gospodarskih dejavnostih, socialni infrastrukturi in infrastrukturi. 

Z zeleno so obrarvana območja poplavne nevarnosti (vir: Načrt zaščite in reševanja ob poplavah v Mestni občini Maribor).

Ogroženi tudi Malečnik, Zrkovci in Dogoše

Na odseku od Dravograda do Maribora je zgrajenih šest pretočnih hidroelektrarn, pri čemer izvedeni energetski in vodnogospodarski objekti v ozki Dravski dolini zagotavljajo ustrezno protipoplavno varnost. Prav tako je v tem delu reka stisnjena med cesto in železnico, ki ju ob visokih vodah ne ogroža, urbane sredine pa so locirane izven poplavnih vplivov Drave.

Ob tem pa je še potrebno poudariti, da pritoki Drave pod Mariborom nimajo večjega poplavnega vpliva, lahko pa se zaradi narasle Drave razlivajo pred poplavnim območjem. Takrat so najbolj ogroženi kraji Malečnik, Zrkovci in Dogoše.

Med poplavno nevarnejše pritoke Drave tako spadajo Blažovnica, Črmenica, Šturmov potok, Habidov potok, Brestrniški potok, Brestaniška graba Kamniški potok, Rošpoški potok, Pekrski potok, Radvanjski potok in Razvanjski potok.

Vsi našteti potoki so na posameznih odsekih regulirani, ampak zaradi neurejenih odtočnih razmer lahko pri večjem nalivu ali dolgotrajnejšem deževju poplavljajo na posameznih delih.

Prikaz območja pogostih poplav in območja katastrofalnih poplav z območjem razlivanja (vir: Načrt zaščite in reševanja ob poplavah v Mestni občini Maribor).

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Franc s Piramide

Jebale vas simbolične slike. Objavite slike kritičnih lokacij in ne kr neki.

Starejše novice