V prihodnjih štirih letih si je Univerzitetni klinični center Maribor zastavil sanacijske ukrepe s finančnim učinkom v višini 13,2 milijona evrov, od tega naj bi jih dobrega pol milijona uresničil že letos.

Pripravili so 44 ukrepov, ki se v prvi vrsti nanašajo na optimizacijo delovnih procesov, poleg tega pa pripravili še za 37 milijonov evrov predlogov sprememb na sistemski ravni, na katere sami nimajo ključnega vpliva, poroča STA.

»Svet je podprl predloge vodstva, da se o teh vprašanjih intenzivno govori in išče rešitve,« je po seji povedal predsednik sveta zavoda Ljubo Germič.

Poziv k enakopravnejšemu državnemu financiranju

Na podlagi sanacijskega programa, ki je bil na državni ravni potrjen junija, je uprava UKC Maribor pripravila rebalans letošnjega finančnega načrta, v katerem je ob koncu leta predvidena izguba v višini 4,7 milijona evrov. Ker je v njem precej negotovosti, je svet zavoda ob sprejetju rebalansa pozval k intenziviranju aktivnosti za zmanjševanje tveganj, ki so opredeljena v dokumentu, da bi na koncu dejansko lahko dosegli zastavljeni rezultat.

Po mnenju nekaterih članov sveta zavoda bi moral sicer biti klinični center pri določenih točkah ambicioznejši. Član Mitja Hojs je izpostavil zaposlovanje - letos je predvidenih 180 novih zaposlitev, kar je glede na splošno kadrovsko pomanjkanje v zavodu malo.

»Načrt zaposlovanja je takšen, kot ga lahko trenutno finančno pokrijemo,« je odgovoril direktor Vojko Flis in tako kot strokovni direktor Matjaž Vogrin pozval k enakopravnejšemu državnemu financiranju UKC Maribor v primerjavi s kliničnim centrom v Ljubljani. Podobno stališče sta zavzela tudi pri vprašanju nujnih investicij v prostore in opremo, kjer večinoma še čakajo na dokončne odobritve financiranja s strani ministrstva za zdravje.

»Kdo ima korist?«

Svet zavoda je danes podrobneje razpravljal o nabavi nove analitične platforme za biokemijo na oddelku za laboratorijsko diagnostiko. Obstoječa je namreč po več kot desetih letih delovanja tehnično iztrošena. Uprava kliničnega centra je kot najugodnejšo varianto za nabavo nove ocenila brezplačno uporabo opreme preko nakupa reagentov in za to v začetku junija tudi objavila javno naročilo, piše STA.

Prav to pa je zmotilo nekatere člane sveta zavoda, ki menijo, da je uprava ravnala v nasprotju z njihovimi navodili. »Kdo ima korist od tega, da se vztraja pri tej varianti?« je vprašala članica Stanislava Naterer. Direktor Flis je vztrajal, da ničesar ne prejudicirajo.

»Okvare so postale tako pogoste, da nismo mogli več čakati. Zunaj je javno naročilo, ki ničesar ne določa vnaprej, temveč nam le omogoča pogajanja. Noben posel še ni sklenjen,« je poudaril.

Kam s praznimi stanovanji, ki so v lasti UKC Maribor?

Na zahtevo sveta zavoda s prejšnje seje je vodstvo pripravilo poročilo o ravnanju s praznimi stanovanji v lasti UKC Maribor. Skupno 39 stanovanj naj bi bilo vrednih 1,5 milijona evrov, večina jih je v slabem stanju in zato potrebna obnove. Po besedah Flisa je prodaja najslabša možnost, sam se zavzema za menjavo dela stanovanj za dodatne poslovne prostore za klinični center, del pa bi jih ohranil za mlade ali tuje zdravnike in drugo osebje, »ki jih želimo obdržati v Mariboru«.

Član sveta zavoda Simon Trpin je po drugi strani opozoril, da bi s prodajo stanovanj lahko dobili denar za nujno medicinsko opremo, kot je na primer magnetna resonanca. »Glede na cene nepremičnin v Mariboru mislim, da tudi če bi prodali vsa stanovanja, ne bi imeli dovolj za to dejavnost,« je odgovoril Flis in dodal, da v primeru magnetne resonance razmišljajo o najemu.

Še vedno se računa na pomoč drugih anesteziologov

Avgusta poteče pogodba z Inštitutom za raziskave v medicini, prek katere prihajajo v UKC Maribor pomagati anesteziologi s Hrvaške, in Vogrin zagotavlja, da bo delo v anesteziji nemoteno teklo naprej. Od tega, da ne bo več prihodov bolje plačanih specialistov s Hrvaške, si obetajo znatne prihranke in boljše odnose na oddelku.

»Število specialistov na našem oddelku za anesteziologijo se je povečalo, trenutno jih je več kot 30. Bomo pa še vedno morali računati na pomoč anesteziologov iz drugih slovenskih bolnišnic, za kar smo zelo hvaležni,« je pojasnil.

Svet zavoda je danes načelno soglašal s spremembo sistemizacije delovnih mest, s katero se pred dvema letoma odpuščeni pomočnik direktorja za kadrovsko-pravne zadeve Gregor Danko po dobljeni sodbi na sodišču vrača v službo. Dokončno odločitev bo sprejel na dopisni seji, potem ko bodo pristojne službe nekoliko popravile predlagani sklep, še dodaja STA.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice