Ganljiva zgodba, ki privabi solze v oči …

Zgodba majhnega Krisa iz Kopra, ki je povezal vso Slovenijo in so dobri ljudje, zbrali več kot 3.800.000 evrov, je s sabo povezala tudi nekaj drugih srce parajočih ter nadvse čustvenih zgodb in zgodbic.

Ena takšnih, ki je tudi zelo žalostna prihaja iz Murske Sobote. Upokojena 62-letna Cvetka Talaber je slogan »za Krisa vsak evro šteje« vzela dobesedno in mu poslala en evro, zraven pa je poslala tudi fotografijo laboda iz Soboškega jezera.

Na hrbtni strani fotografije je zapisala, kaj si misli in zakaj fantku ne more poslati več denarja. 

»V ponedeljek sem napolnila 62 let, ti še dve ne, a imava skupno to, da sta naši dušici bele barve. Če že niso meni zdravniki, ZZZS ali ljudje pomagali iz Amerike pripeljati potrebni aparat, ti bom jaz pomagala čeprav z enim samim evrom. Več nimam, saj od sobote nisem nič jedla (pisala je v sredo, op.p.), kajti moja invalidska pokojnina je zadosti le za položnice. Politika me raje pusti umreti od pomanjkanja. Ti si še premlad, da bi to razumel, a jaz tu bom preko misli pošiljala borben duh, da boš zmagovalec, jaz pa najsrečnejši človek. Ta labod je zate. Nesi ga s seboj in ko ga pogledaš se do ušes nasmej in dal ti bo moč. V mislih in srcu si z mano, čeprav se ne poznava,« je na hrbtni strani fotografije napisala Cvetka Talaber, katero v Murski Soboti in okolici pozna veliko ljudi.

Cvetka živi sama v večjem večstanovanjskem bloku. Jezna je na politike, ki da ne vedo voditi državo, ki bi lahko bila prijaznejša za vse državljane. Cvetka je bila 26 let zaposlena, nato se je hudo poškodovala in je po večletnem zdravljenju, terapijah in bolniškem staležu, končala kot invalidska upokojenka.

Danes prejema 489 evrov, in ko poravna vse obveznosti, ji za hrano ostane zgolj 60 evrov, o nakupu kakšnega oblačila, obutve ali počitnicah pa lahko le sanja. Po drugi strani pa vedno skuša pomagati drugim, vsaj z minimalnim zneskom. 

»In ko sem pred dnevi ostala brez denarja, imela sem en sam evro. Šla sem na CSD Murska Sobota, kjer sem jih prosila za nekaj živilskih izdelkov in dejala, da bom zadnji evro namenila za Krisa. Morala sem ga poslati v pismu, saj bi na pošti morala za nakaznico plačati dodatnih 1,5 evra, kar nisem imela. Bila sem na soboški Kamenšnici, kjer mi se je prijazno približal labod, da sem ga lahko fotografirala in sem imela lepo fotko za Krisa, kateri sem priložila eni evro. Labod prinaša srečo in Kris jo dejansko potrebuje. Prepričana sem, da jo bo odnesel fantu, in jaz se bom takrat smejala in bom srečna, ko bo Kris normalno zaživel brez vseh težav in zapletov,« razlaga Cvetka.

Tudi sama je pred leti imela podobno izkušnjo, ko se ji je sin – nogometaš huje poškodoval in bi leta 2002 potreboval okoli milijon takratnih tolarjev, da bi v ZDA nabavili ustrezen aparat za zdravljenje njegovega zapestja.

Ni ga dobila in fant, danes že odrasel možakar, se nikoli ni dokončno pozdravil in tudi njegova nogometna kariera je splavala po vodi.

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Kritik (nepreverjen)

Gospa Cvetka zadevo ste zelo pocukrali in ni primerna za bolnike sladkorno .

Vladoiu (nepreverjen)

Gospod kritik, dajte nas še Vi malček pocukrat, pa povejte Vašo zgodbo in darovani znesek.

Starejše novice