Preureditev območja Koroške ceste z Glavnim trgom je pristala med petnajstimi dobrimi praksami trajnostnega urbanega razvoja, ki so jih izbrali na Inštitutu za politike prostora.

Avgusta lani so na Inštitutu za politike prostora z razpisom Mesta >> mestom občine in javna podjetja pozvali, naj jim posredujejo svoje dobre prakse trajnostnega urbanega razvoja.

»Iskali smo dobre prakse, ki naslavljajo kompleksne izzive z uporabo celovitih in vključujočih pristopov. Prakse, ki dobro delujejo in zagotavljajo želene rezultate ter lahko služijo kot navdih ali model, ki ga je mogoče prenesti v druga okolja,« pojasnjujejo na inštitutu.

Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Tomaž Miklavčič z ministrstva za okolje in prostor, Mojca Švajger z občine Tržič ter Nina Plevnik in Petra Očkerl z Inštituta za politike prostora, je imela težko delo, saj so bile prijave kakovostne in zanimive, sporočajo.

Iz nabora 29 prejetih prijav je ocenjevalna komisija izbrala petnajst dobrih praks, ki najbolje ustrezajo kriterijem in upoštevajo načela programa URBACT o trajnostnem celostnem urbanem razvoju. 

Med petnajstimi dobrimi praksami trajnostnega urbanega razvoja tudi dva mariborska projekta

Med dobrimi praksami sta se znašla tudi projekt preureditve območja Koroške ceste z Glavnim trgom Mestne občine Maribor in pa pilotna proizvodnja sekundarnih gradbenih materialov javnega podjetja Nigrad.

Ocenjevalno komisijo je pri prenovi Glavnega trga navdušila celovita arhitekturna preureditev prostora, primarno namenjenega avtomobilskemu prometu, v javni prostor namenjen ljudem.

Pri pilotni proizvodnji sekundarnih gradbenih materialov oziroma proizvodnji montažnih blokov iz recikliranih agregatov in dela ostalih nenevarnih gradbenih odpadkov pa je komisija prepoznala trud znotraj projekta Cinderela, ki uresničuje cilje krožnega gospodarjenja mesta.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice