Vir: Slovenski državni gozdovi
Dijaki Lesarske in gozdarske šole Maribor so danes dopoldne v Betnavskem gozdu na črpališču pitne vode v sklopu kampanje 'Sem sprememba' nameščali gnezdilnice izumirajoče divje opraševalce.

Gnezdilnice so si dijaki zamislili tekom leta in jih izdelali iz trajnostnih materialov. Pri nameščanju več kot 50 gnezdilnic so se jim pridružili zaposleni iz družbe Slovenski državni gozdovi, ki je izdelavo gnezdilnic tudi omogočila.

Kot so zapisali, se v družbi Slovenski državni gozdovi zavedajo  negativnih posledic izumiranja divjih opraševalcev. Ti nam skupaj s čebelami zagotavljajo, da imamo hrano. Zato so se letos odločili, da bodo na pomoč priskočili prav divjim opraševalcem. 

»Divji opraševalci namreč »delajo« - oprašujejo tudi v mrazu, vetru in dežju, ko čebele niti ne zapustijo svojih panjev. Poleg tega oprašujejo številna sadna drevesa in rastline, ki jih čebele zaradi prekratkega žela ne morejo,« so razložili pomen divjih opraševalcev.

Na Kitajskem sadno drevje oprašujejo s pomočjo ljudi

Nedavna raziskava Nacionalnega inštituta za biologijo in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pokazala na nujnost ohranjanja pestrosti opraševalcev. Ponekod  je problem pomanjkanja opraševalcev tako pereč, da sadno drevje že oprašujejo s pomočjo ljudi.

»Opraševanje žuželk je nepogrešljiva ekosistemska storitev, v Sloveniji samo v kmetijstvu ovrednotena na okoli 120 milijonov evrov letno. Poleg medonosne čebele so za opraševanje ključnega pomena tudi divji opraševalci, ki so pogosto še bolj učinkoviti. Zaradi sprememb v okolju, populacije in pestrost divjih opraševalcev upadajo, zaradi česar je dolgoročno ogrožena tudi stabilna pridelava hrane in s tem prehranska varnost,« so ob raziskavi o pomenu divjih opraševalcev zapisali na kmetijskem ministrstvu.

Danilo Bevk iz Nacionalnega inštituta za biologijo: »Čmrlji in čebele samotarke živijo tudi v mestih, ki sploh niso slab življenjski prostor, sploh če ga primerjamo z intenzivno obdelovano kmetijsko krajino. Vrtovi in parki so od pomladi do jeseni polni cvetočih rastlin, primanjkuje le gnezdilnih mest, in to tako zelo, da so čmrlji pripravljeni gnezditi celo visoko na balkonih stopnic.«

Poleg tega pa Bevk še poziva: »Namesto angleške trave imejmo na vrtu raje čim več cvetočih, medovitih rastlin. Sončnic, žametnic, facelijo, sivko, deteljo, jagodičevje, sadno drevje ...«

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice