Tokrat smo se obrnili na dr. Igorja Žiberno, ki nam je razložil astronomska pojava, ki nas čakata konec julija. Kaj še bo moč videti?

Pred časom smo poročali o astronomskima pojavoma, ki bosta konec julija očarala opazovalce večernega neba. Nad Mariborom bo tako 27. julija viden Lunin mrk, ko bo Luna ob 20.24 vstopila v Zemljino senco ter bomo po vzhodu Lune in zahodu Sonca ob 21.30 priča začetku popolnega Luninega mrka. 

Ko Mars stopi v opozicijo …

Omenili pa smo tudi bližnje srečanje Zemlje in Marsa, saj bo isti dan slednji stopil v opozicijo, kar pomeni, da bo postavljen skoraj neposredno nasproti Sonca, hkrati pa bo naredil tudi najbližji pristop k Zemlji, a na še manjšo razdaljo stopil 31. julija.

Za razlago smo se obrnili na dr. Igorja Žiberno, profesorja in predsednika astronomskega društva Orion, ki nam je objasnil, da bo ta opozicija na najmanjšo razdalji od Zemlje, kar pomeni, da bo Mars videti večji in svetlejši. »Zorno polje Marsa bo dobrih 24 ločnih sekund, kar pomeni, da se bo videl že čez običajen teleskop – ne kot točka, ampak kot disk, videla se bo že ploskvica.«

Mars bo tako od Zemlje oddaljen 57,6 milijona kilometrov. »Za primerjavo – povprečna razdalja Zemlje od Sonca je 150 milijonov kilometrov, kar pomeni, da bo Mars oddaljen za dobro tretjino te razdalje. Redko se zgodi, da bi bil Mars v času opozicije tako zelo blizu Zemlji. Tak primer smo imeli 28. avgusta 2003 in se zgodi na vsakih 15 do 17 let,« pojasnjuje Žiberna in dodaja, da takšnega dogodka, kot je bil takrat, ne bo tudi tokrat. Leta 2003 je bil še bližje Zemlji, oddaljena sta bila le 55,8 milijonov kilometrov, kar se ni zgodilo zadnjih 50.000 oziroma 60.000 let.

»V prihodnje pa bo še bližje, kar bodo lahko opazovali naši zanamci, in sicer 29. avgusta 2287, ko bo Mars oddaljen 55,68 milijona kilometrov.«

»Redko se zgodi, da je Mars svetlejši od Jupitra«

Zato Žiberna opozarja, da bo to obdobje Mars res izredno blizu in da dolgo ne bomo imeli priložnosti opazovati Marsa v času opozicije tako velikega. »Če pogledam bližnje opozicije, ko bo Mars sorazmerno velik, bo naslednji tak dogodek 11. septembra 2035 in nato 15. avgusta 2050.«

Takšni pojavi se pojavljajo na petnajst let, vendar vedno z nekoliko odstopanja. »Letos imamo srečo, da bomo lahko Mars videli sorazmerno velik. Bo pa tudi zelo svetel in celo svetlejši od Jupitra, ki je trenutno – ko Venera zaide – najsvetlejši planet. Redko se zgodi, da bi bil Mars svetlejši od Jupitra.«

Opazovanje v Mariboru

Žiberna ob tem dodaja, da bi s prostim očesom lahko zaznali le svetlo točko, ki pa bo »mogoče malce svetlejša kot sicer, a nevajeno oko tega ne bo niti opazilo«. Tako bo 27. julija društvo Orion skupaj z oddelkom za geografijo organiziralo javno in brezplačno opazovanje večernega neba. Na ploščadi pred Filozofsko fakulteto bo nastavljenih več teleskopov, opazovanje pa bo tudi vodeno in z razlago.

S čim bo še postreglo letošnje nebo?

Žiberna opozarja na letošnji meteorski dež oziroma roj Perzeidov. »Letos bodo Perzeidi zanimivi, saj Luna ne bo moteča. Nastopili bodo blizu mlaja in jih bo še posebej zanimivo opazovati, saj lune – v času največje aktivnosti – ne bo na nebu, zato bomo lahko videli celo šibkejše utrinke.«
Ob tem dodaja tudi, da nas letos še zanesljivo čaka nekaj kometov – za nekatere celo kaže, da bi jih utegnili videti celo s prosim očesom. »A je to težko napovedati – to se bo zgodilo šele septembra.«

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice