Na današnji dan se Maribor in z njim celotna Slovenija spominja ključnih dogodkov v Pekrah, kjer se je začela vojna za samostojno Slovenije.

Zadnja generacija slovenskih nabornikov, okoli 6500, je odšla na služenje vojaškega roka v vrste Jugoslovanske ljudske armade septembra leta 1990. Decembra 1990 pa je v Sloveniji potekal plebiscit, kjer je bila izglasovana osamosvojitev, ki je bila razglašena šest mesecev kasneje. Zaradi nasprotovanja oblasti zvezne države in še posebej JLA osamosvojitvenim težnjam in odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je vrhovno poveljstvo oboroženih sil Jugoslavije izdalo ukaz, da vojska zasede meje ter s tem onemogoči navidezno agresijo na severozahodno Jugoslavijo.

Kljub temu, da se je osamosvojitev Slovenije  pričela pripravljati že pred letom 1990, pa Slovenija ni storila dovolj, da slovenski naborniki v času osamosvojitve ne bi več služili vojaškega roka v vrstah JLA. Novo oblikovani slovenski parlament je 7. marca 1991 razglasil moratorij na služenje slovenskih fantov v JLA, upravni organi pa so nabornike obvestili, da služenje vojaškega roka v drugih republikah ni obvezno.

Da ne bi postali hlapci Jerneji

Pekrski dogodki maja 1991 so bili samo uvertura v veliki finale slovenske osamosvojitve, ki se je zgodil z junijsko – julijsko vojno istega leta in dobil v začetku naslednjega leta tudi mednarodno potrditev.

»Pekre 1991, kot začetek slovenske osamosvojitvene vojne, imajo zato svojo zgodovinsko vrednost kot visoko moralno dejanje tistih, ki so zastavili svoja življenja v bran slovenskih nacionalnih interesov. Takrat smo pokazali značaj Martina Krpana. Želeli smo samo, da v miru ne bi postali hlapci Jerneji,« je leta 2001 dejal dr. Marjan Žnidarič, takratni direktor Muzeja narodne osvoboditve Maribor

Usposabljanje slovenskih vojakov

 V učnem centru Teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru in na Igu pri Ljubljani se je 15. maja 1991 začelo usposabljanje oziroma služenje vojaškega roka prvih mirnodobnih slovenskih vojakov. Takratni čas je bil nemiren in zelo napet. Slovenci smo hoteli imeti samostojno državo, in ker je Slovenija hotela vzpostaviti svojo samostojnost, je potrebovala tudi svojo vojsko.

V 710. učnem centru v Mariboru je vojaški rok začelo služiti 120 nabornikov

Obkoljen učni center v Pekrah

Dne 23. maja 1991 prišlo do incidenta med TO in JLA. Teritorialci so v bližini centra zajeli dva vojaška izvidnika, vendar so ju kmalu nato izpustili. JLA je kljub temu učni center obkolila s tanki in zahtevala izročitev enote, ki je priprla njihova izvidnika. Čeprav z neprimerljivo oborožitvijo, so se naborniki in vodstveni kader Teritorialne obrambe dobro držali in nedvoumno nakazali, da bodo odločno branili svoj učni center. V Pekre je JLA želela napotiti vojaške okrepitve, vendar so se temu Pekrčanke in Pekrčani uprli z živim zidom. Nabornikom se je pridružila še delegacija mestnih oblasti, in sicer Franc Čuš, Andrej Verlič, Rudolf Moge in Stanislav Holc.

Pričevanje enega od takratnih vojakov UC Pekre

»Ko se je zgodil napad na 710. učni center v Pekrah, smo bili tam šele deveti dan služenja vojaškega roka. Lahko rečem, da smo bili vojaki že takrat močno povezani med seboj. Navsezadnje smo bili vsi iz bližnjih krajev in hitro so se spletle močne medsebojne vezi. Zaupanje v nadrejene je bilo veliko. Ob napadu, nekaj minut čez dvanajsto, smo bili sredi usposabljanja, ki je bilo že v prejšnjih dneh večkrat prekinjeno zaradi alarma, a tokrat je šlo zares. Takoj so nas umaknili v učni center, ki ga je varovala zaščitna enota TO-ja,« je pred leti za TV Slovenija povedal David Ozebek, predsednik veteranske organizacije društva vojnih veteranov Medvednak 91.

Povedal je še, da se je napetost stopnjevala, ko je JLA zunaj večkrat premikal vozila in izdajal ukaze za preboj zapornice. Imeli so veliko sreče, da ni prišlo do streljanja, saj je bila oborožitev na slovenski strani veliko slabša od nasprotnikove.

Prva žrtev osamosvojitvene vojne

V večernih urah so se v prostorih takratne občine Maribor pričela pogajanja o reševanju konflikta, ki je grozil, da preraste v širšo konfrontacijo z vojsko JLA. Na pogajanja je vdrla močno oborožena JLA in ugrabila dva poveljnika TO ter jih odpeljala v vojaški zapor.

Aretacija poveljnika Teritorialne obrambe je med Mariborčankami in Mariborčani vzbudila veliko ogorčenje in jih zopet povezala kot ob dogodkih v Pekrah. Pred vojašnico, kjer sta bila zaprta pripadnika TO, se je 24. maja 1991 začela zbirati velika množica ljudi, ki je z živim zidom želela preprečiti gibanje JLA. Vojaško oklepno vozilo BOV je zapeljalo v množico in na Ljubljanski cesti v bližini prehoda čez tire do smrti povozilo Josefa Šimčika, ki je postal prva žrtev osamosvojitvene vojne.

Pomen za Slovenijo

Dogajanje v Pekrah je imelo velik simbolni pomen. Pokazalo je resen namen, da bo Slovenija to, kar je sprejela na plebiscitu, tudi dejansko izvedla. In ne samo, da bo to izvedla, ampak da je ta korak sposobna in predvsem odločena zavarovati. Tako je začela nastajati prva mirnodobna slovenska vojska, Pekre pa so bile tudi prvo neposredno merjenje moči agresorske JLA ter slovenske vojske in policije. Pekrski dogodki so tudi pokazali odločnost prebivalcev Peker in Maribora, da bodo branili samostojno državo.

Slovenija se je tako s pomočjo uporniškega Maribora ubranila hujših posledic vojne vihre, kar pa žal ne moremo trditi za države južneje od nas s katerimi je Slovenija včasih sestavljala Jugoslavijo.

»Vojna v kateri ni bilo herojev, saj je šlo za brezbrižno mesarsko klanje, za državljansko vojno brez pomena,« pa je na enem izmed slovenskih forumov zapisala priča.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice