Ministrstvo za okolje in prostor ob 1. novembru želi opozoriti, da velja ob spoštovanju tradicije prižiganja sveč na grobovih pomisliti tudi na posledice, ki jih veliko število prižganih in kasneje zavrženih nagrobnih sveč povzroča okolju.

Ministrstvo za okolje in prostor zadnjih nekaj let opozarja uporabnike na veliko število kupljenih in posledično velike količine odpadnih nagrobnih sveč v Sloveniji. Iz zbranih podatkov ugotavljajo, da se letna količina kupljenih nagrobnih sveč polagoma zmanjšuje.

Pri uporabi sveč je priporočljiva omejitev, saj klasične parafinske sveče okolju niso prijazne, rastlinske sveče iz svežih olj ali čebeljega voska pa posegajo v prehransko verigo. Če se vseeno odločite za prižig sveče, lahko izberete svečo z ekološko in socialno noto.

V Sloveniji je v letu 2018 iz približno 5.900 ton (kar pomeni skoraj 14-odstotno zmanjšanje glede na leto 2010) nastalo 2.222 ton odpadnih nagrobnih sveč, ki so jih pri upravljavcih pokopališč prevzeli izvajalci občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, v primeru pokopališč večjih kot 15 hektarjev, pa so za skladiščenje pred oddajo zbiralcem skrbeli njihovi upravljavci, so sporočili na Ministrstvu za okolje in prostor.

Sveče se odlagajo v posebne zabojnike

V Sloveniji je 1199 pokopališč. Obiskovalci pokopališč odlagamo odpadne nagrobne sveče v posebne zabojnike na pokopališču ali ob njem. Zbiralec jih mora prevzeti in oddati v predelavo.

Ravnanje s svečami v Sloveniji je urejeno tako, da skrb za predelavo zbranih sveč prevzemajo osebe, ki so sveče dale na slovenski trg, torej proizvajalci, uvozniki, trgovci. Ti so združeni v 4 skupne načrte ravnanja s svečami, tako da nosilec skupnega načrta uredi vse potrebno, da lahko zbiralec sveč te prevzame in jih odda v predelavo.

Največje težave je v preteklih letih povzročalo kopičenje odpadnih sveč pri upravljavcih pokopališč in izvajalcih občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Z namenom reševanja te problematike je bila sprejeta Uredba o odpadnih nagrobnih svečah, ki je odpravila vsebinska neskladja Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki je bila sprejeta že v letu 2008, z Uredbo o odpadkih. Za nakopičene sveče iz obdobja 2016 – 2018 skladno z določili Zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami prevzemnika išče država. Končni cilj predelave sveč, ki so jih zbiralci oddali podjetju za predelavo je pridobitev sekundarnih surovin, kot so parafin, PVC, kovine, steklo in druge vrste plastike, ki večinoma nadaljujejo svojo pot v ponovni proces novih proizvodov. Ob tem seveda ne gre pozabiti, da noben odpadek ni dober odpadek, tudi če se ga da predelati, so sporočili z ministrstva.

Delež recikliranja pri zbranih odpadnih nagrobnih svečah je dokaj visok. Kot že povedano, je največje tveganje za okoljsko škodo in zdravje ljudi v preteklosti povzročalo kopičenje na skladiščih izvajalcev javnih služb zbiranja odpadkov. Na trgu se poleg klasičnih parafinskih sveč pojavljajo alternative, na primer sveče, ki jih je mogoče znova napolniti, ali take z daljšim časom gorenja.

Ministrstvo za okolje in prostor ne spodbuja uvedbe posameznih tipov sveč ampak uporabnike poziva k trajnostnemu ravnanju.

V Sloveniji je poraba nagrobnih sveč zelo velika. Pri nakupu sveče kot simbola spomina in spoštovanja do pokojnih pogosto niti ne razmišljamo o tem, da bo nakup, ali del tega nakupa, prej ali slej končal med odpadki.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice